Dragi starši,

odpiram temo, ki bo koristila vsem mamam in očetom.Povzela sem jo po znanem psihiatru Philu Mc Grawu ( Oprah show), ki se zna izvrstno lotiti problemov in jih tudi razrešiti. Tema je :

KO DOBRI STARŠI POČNEJO SLABE STVARI

Vsak dan bom opisala eno napako.

Napaka štev. 1 : POSTAVLJANJE VAŠEGA ZAKONA NA ZADNJE MESTO

Dobri starši pogosto pravijo – na način, ki zveni skoraj domišljavo – da so njihovi otroci njihovo življenje in da vse ostalo pride na drugo mesto. To lahko zveni dobro sosedom in prijateljem, vendar je to pristop, ki je lahko katastrofalen za vas, za vaš zakon in za vaše otroke. Preden so prišli otroci, sta bila samo vidva in spet bosta, ko bodo odšli.
Ko otroci odraščajo v družini, ki je popolnoma osredotočena na otroka, odrastejo in ne vedo, kaj je to dober zakon. Pokažite jim to s tem, da postavite svojega zakonca na prvo mesto. Vaši otroci se bodo tako naučili, kako deluje čvrst odnos.
Kaj menite o tem?
Jutri napaka štev. 2!

Lep pozdrav vsem
Lenja

Lenja, se strinjam.
Tudi sama opažam, da 2 letni sine z velikanskim nasmeškom in iskricami v očeh opazuje, ko se z možem malo pocrkljava na kavču pred televizijo. Ker se zaveda, da se imata mami in oči rada in da je z našo družino vse v redu. Ko se kdaj spreva ali celo nekaj časa kuhava mulo, je tudi sine razdražen in tečen. Ker pač nekaj ni v redu.
Za intimnosti in spolnost imava resda precej manj časa, vendar si jo pač malce načrtujeva in nekako deluje. 1 krat do 2 krat na mesec pa greva ven in takrat je mali pri babici. On tam uživa, nama pa večeri, ko nama ni treba razmišljati o tem, kdaj bova šla spat in kako je z malim prav pašejo.
Priznati moram, da sem že tudi sama veliko razmišjala o vplivu dobrega odnosa v zakonu na otroke. Moja mama je vedno rekla, da so otroci zanjo prvi. Pred možem. Ne morem se strinjati z njo. Če bi se sin in mož znašla v situaciji, ko bi lahko rešila življenje samo enemu, bi seveda izbrala sina. Ker je pač majhen in ima vse življenje pred seboj. O tem sva se z možem že pogovarjala. Tudi sama bi pričakovala enako od moža. Nikoli pa ne bom rekla, da ljubim moža manj kot svojega otroka. Ker to dejansko ni res. Ker sva odrasla lahko kdaj stisneva zobe in se posvetiva otrokovim zahtevam in svoje dava malce na stran. A jih ne smeva pozabiti! Ko dobiš otroka postaneš starš, pravijo. Seveda, toda soproga, prijateljica, sestra, sodelavka, študentka, ženska ostaneš! Biti starš pomeni pridobiti eno dimenzijo več, ne pa zamenjati vse svoje prejšnje življenje za zgolj eno dimenzijo.

Draga Tinkara!

Kako mi je odleglo, ko sem prebrala tvoj odgovor. Točno tako razmišljaš, kot je prav. Ko bi le bilo še več tako krasnih mamic, ki ne nehajo biti žene in ženske, ko dobijo otroka.
Tvoj sinko bo dobil od vaju najlepšo dediščino.
Čestitam ti in želim vam trem vse dobro !

Lenja

Tudi jaz se popolnoma strinjam. Ta obrabljen kliše “Življenje staršev samo zaradi otrok…”. Groooza!! To mi je vedno govorila moja mama, ki je od mojega tretjega leta starosti sama. V življenju se je vsemu in vsakomur odrekala – pravi, da zaradi mene in mojega starejšega brata. Zdaj pa, ko sva šla z bratom vsak na svojo življensko pot, je ljubosumna in posesivna. Pravi, da ne ceniva, da se je ona toooliko žrtvovala za naju – ker ji ne dava vsega kar hoče (materialnih dobrin in denarja) in ker nisva vsak dan pri njej na obisku. Prosim vas dragi starši – ne delajte tega svojim otrokom, kajti namesto, da bi se vsak dan zbudila z občutkom, da svojo mati občudujem, se zbujam z občutkom krivde, da sem jo s svojim odhodom v srečno življenje z mojim partnerjem, tako zelo prizadela.
Majči

Jaz odkrito povem, imam staro hčerko 9 mesecev,
a imam moza raje kot hčerko. Meni je to logično,
mogoče komu ne bo.
Da ne bo pomote , tudi hči imam ful ful rada, a vseeno
mi je moz na prvem mestu.

Se čisto strinjam z vami, btw Phil je faca :>

LP, miki

Tudi jaz se zelo strinjam z napisanim, vendar pa ni vse tako enostavno. Res, za nikogar in niti za otroka ni OK, če je vedno v središču pozornosti. Vendar pa do tega ne pride, le če se oba starša zavestno odločita za tak način vzgoje. Tudi naša družina bolj ali včasih tudi malo manj uspešno deluje v tej smeri, poznam pa ogromno družin, kjer ni tako in povsod “nosijo krivdo” mame. Roko na srce, nam je pri teh stvareh kar malo težje kot očetom.
Lp,Vesna

Veseli me, da tako razmišljate in to tudi udejanjate. A žal mnogi od nas okušamo tudi neuspehe prav zaradi tega, ker nas tega NI NIHČE NAUČIL.
Ko pa prične škripati, se zaveš, da je že veliko izgubljenega, a ne za vedno . Popravni izpiti pa so težki.
Žal mi je, da nisem drugače štartala v zakonu, ker nisem imela v glavi teh spoznanj, ki jih imam sedaj.
Razsvetljene ženske, le tako naprej, imejte rade svoje partnerje.
Mnogokrat pa v svojem življenju živimo tudi vzorce, ki smo jih posrkali vase v zgodnjem otroštvu, opazujoč svoje starše in se tega niti ne zavedamo.
Srečno vsem.

Učimo se iz lastnih napak pravijo, če je le volja. Preprosto povedano: napake, ki si jih v otroštvu opažala s strani vzgoje tvoje mama in očeta ne počni v svoji družini na možu in otrokih. Vzgoja mora biti enaka s strani obeh staršev, ne da ima vsak svoje pravilo ker je trok zmeden..to pa vemo kam vodi. Ma ne da se mi več bluzit hehe…če ma kdo kako vprašanje sem vam na voljo :)))))

LP, miki

Še na nekaj smo pozabili. Po 12 urah službe sem se vrnila domov, mož je dežuren, vsi trije otroci so končno v posteljah. Sedaj uživam v tišini sama s sabo. In z računalnikom. In z vami. Čeprav vas ne vidim. Vedno bolj ugotavljam, kako pomembno je, da imamo trenutke zase. Čeprav imamo partnerje, ki jih ljubimo; in otroke, ki jih pospremimo v svet. Prav imaš, Vesna. Ni tako enostavno.
Pozdrav!
Nina

Poleg vsakdanjika z dojenčkom in malčkom si zvečer ali zgodaj zjutraj vedno vzameva čas zase. In vsak posebej tudi čisto zase.
Še kako pomembni so ti trenutki. Biti sam s seboj in si vzeti čas. Res je, Nina.

Lep pozdrav, Vesna.

Priznam, da imam rada svoje delo, čeprav se bo kdo udaril po glavi in dejal, da sem nora. Nisem redno v službi in morda je to tisto, kar me žene, da rada delam. Sem honorarna novinarka in vsak dan komaj čakam, da bom sina oddala v vrtec, se spravila za računalnik, malo preletela naše pogovore, potem pa hajd za novo zgodbo! To me izpolnjuje in čeprav trenutkov zase, čisto zase, skorajda nimam, so to nekakšni trenutki za mojo dušo, ker se z vsakim hipom zavedam, kdo sem. Uf, bluzenje. Želim vam vsem lep dan!
T.

To v naši družini tudi počnemo. Ko sva se s partnerjem stisnila, se je takoj med naju vrinil hči. kasneje sva jo podučila, da se bova najprej midva in potem bova stisnila še njo. In deluje. Naj otrok ve, da ni samo on na svetu.

Zakaj naj bi bilo ženskam težje?jaz mislim, da je narobe, če ženska že apriori misli, da mora ona v večji meri skrbeti za otroka.