Lepo pozdravljeni!

Nisem se mamica, vendar imam vseeno eno vprasanje.
Sem dijakinja in za maturo imam psihologijo.Kot morda veste moramo za maturo napisati maturitetno nalogo. Tudi jaz jo bo in sicer z naslovom Odnos med materjo in otrokom.

Glede na to, da imate že iskušnje na to temo, vas prosim, ce mi lahko posredujete kakrsnekoli podatke, novice ali zanimivosti.

Lepo pozdravljeni NINCA

Fino bi bilo, če bi postavila kakšna bolj konkretna vprašanja, potem bi ti laže pomagali.

Zanima me bolj natancno to mogoce s psiholoskega vidika. Kaksne so razlike v obnasanju pri materi pred, med in po porodu.

Kako se otrok obnasa na razlicna razpolozenja matere.

Ali slaba volja matere tudi ze v prvih tednih vpliva neposredno na otroka.

In morda se kaksen komantar na temu podobna vprasanja.

L.P. Ninca

S strokovno psihološkega vidika boš, razen če je katera od mamic na forumu psihologinja težko izvedela, bolje, da pogledaš kakšno knjigo.
Razlike pred, med in po porodu pa so (v mojem primeru) bile takšne:
Ko ženska izve, da je noseča, ji v primeru, da je otrok zaželjen, dobesedno zrastejo krila. Čaka jo slabih devet mesecev pričakovanja in če nima večjih zdravstvenih težav, je to zagotovo najlepši čas v njenem življenju. Tudi jutranje slabosti in otekle noge so malenkost!Čutiti, da v tebi raste življenje je noro lepo. Sam porod navdaja bodoče mamice z različnimi čustvi: nekatere se ga bojijo, druge ne, tudi med porodom se nekatere obnašajo čisto mirno in sproščeno, druge pa iz tega (besede moje babice) delajo Titanik. Kot mi je nekoč dejal dr. prim. Cerar, vsak otrok pride ven, tako ali drugače. Ko pa je enkrat zunaj, ko prvič dobiš štručko v roke, pa so občutki nepopisni. V mesecih, ko je bitje raslo v tebi, sta se že navezala, zdaj se zgodi še ljubezen na prvi pogled.
O razpoloženjih pa – vsako razpoloženje matere otrok zelo hitro zazna, že v prvih tednih. Ne le, da dobiva čustvene impulze, pač pa mu mamica morda v stersni situaciji drugače diši, ker se bolj poti, morda ima celo mleko drugače okus, ne vem. Moj sine je, ko je bil star tri tedne naenkrat pričel brcati z nogami in krčevito jokati. Najprej smo mislili, da so pač krči , potem pa sem opazila vzorec. Vsakokat ko sva se z možem sprla – pa ne hudo, brez glasnih besed, pač srečanje dveh različnih mnenj – je mali po naslednjem dojenju jokal. Prijateljica, ki je zdravnica, mi je dejala, da je imelo morda moje mleko kakšen priokus, da mu morda ni ustrezalo za želodček. Kakorkoli, za nekaj časa smo se zmenili, da se ne bomo prepirali, če mi kaj ni bilo všeč, sem štela dosedet in se pomirila. Jokanje zaradi bolečin v trebuščku je prenehalo. Morda je bilo le naključje, vendar verjamem, da je imelo moje razpoloženje kakšen vpliv na mleko.
Zdaj je sine star 2 leti, moje razpoloženje pa nanj vpliva tako, da je takrat, ko sem utrujena in razdražena, on zelo živahen, stvari meče po tleh, ne uboga, včasih se mi zdi, da kakšne stvari, za katere drugače ve, da so prepovedane, celo dela nalašč. Ko pa sem žalostna – to je bilo zadnjič, ko je umrla mama moje prijateljce iz otroštva – in jokam, se spravi k meni v naročje in me tolaži. Dobra volja pa itak rodi dobro voljo.
Otroci so izredno senzibilni, občutljivi za razpoloženje ljudi, ki so v njegovi najbližji okolici, ne le na mamo. Je pa zagotovo mami tista, ki mu sporoča, kakšen je svet in kakšni so ljudje. Če ima mama do vzgojiteljice v vrtcu zadržan odnos, se tudi otrok ne bo mogel sprostiti v odnosu do ‘tršice’. Če mama omalovažuje svoje starše ali svojega soproga, bo tak vzorec obnašanja slejkoprej prevzel tudi otrok. Ker zaupa presoji svoje mame. Ker je mama zanj cel svet, vsaj tam nekje to drugega leta, potej pa se prične kot osebnost vse bolj osamosvajati.
To je moj malenkostni komentar, upam, da ti bo kaj pomagal.
T.

Vsekakor mi je pomagal tvoj odgovor. Se pa strinjam, da je najbolje, da se s cisto psiholoskega vidika obrnem na knjige.

L.P. Ninca

Tuda jaz bi ti zelo rada pomagala, vendar bi bilo lažje s konkretnimi vprašanji! Ali delaš emperično ali teoretično nalogo? Če si se odločila za emperično, ti svetujem, da sestaviš vprašalnik in ga pošlješ na forum- morda dobiš več odgovorov, v nasprotnem primeru si pomagaj predvsem z literaturo. Morda boš našla kaj koristnega v naslednjih knjigah:-Dojenje in materinstvo iz srca, Ksenja Šoster Olmer; Izziv Poroda, Eva Horvat Kuhar; Nosečnost in porod, Hermina Klun.
Imam dva meseca starega sinčka in lahko ti povem, da je materinstvo najlepši in najtežji poklic, ki ga opravlja ženska. Včasih si kljub neizmerni ljubezni do otroka zaželim sestopiti s hitrega vlaka, ki dirja od petka do petka in si vzeti trenutek zase nekje daleč, kjer ni nobenega hrupa in otroškega joka, da bi lahko bila sama s sabo in svojimi mislimi.
Moj malček me takoj zavoha, če sem slabe volje in tudi še tako nedolžen prepirček z možem se pozna. Sina polno dojim, zato bo morda res držalo, da se okus mleka v takšnih situacijah spremeni. Opažam tudi, da je otrok bolj nemiren, če je v bližini kakšna oseba, ki meni ne odgovarja, saj takrat kot levinja branim svojega mladička pred “vsiljivcem”. Verjetno se bo slišalo sebično, vendar sina nerada zaupam moževi mami, čeprav vem, da otroku ne bo nič naredila, se zanj bojim. Vsak njen gib me moti in nikoli ga ne pestuje tako, kot se meni zdi prav, zato v teh trenutkih še posebej trpim.Čisto drugače je z mojo mamo, ki ga vedno pestuje ravno tako, kot bi ga jaz in ne boš verjela, kako mi prija njeno prigovarjanje otroku, saj se mi zdi, da podoživljam svoje otroštvo, ko slišim njen glas, ki je čisto drugačen…tako nežen in prijeten, da bi še jaz zaspala v njenem naročju.
Upam, da sem ti pomagala, če pa želiš še kaj izvedeti o nosečnosti in porodu, se javi