Spoštovani g. dr. Kastelic!
Moja dobra prijateljica je kar nekaj časa uživala heroin, sedaj pa je že peto leto v metadonskem programu. Zelo dobro se razumeva, vendar le do takrat, ko pogovor preseže meje metadona. Zdi se mi, da se ga zadnji teden spet zadeva (par dni nazaj pa sva se pogovarjali o spuščanju z metadona). Zelo dobro sicer skriva, vendar sem ujela dva zelo čudna telefonska razgovora in danes zjutraj je bila v dolgih rokavih (vem, da to ni merilo) in v obraz otekla, zenice pa je imela majhne. Vem ali pa imam samo občutek, da spet nekaj ne klapa, a nekako ne najdem poti in ne poguma, da bi ji to povedala (enkrat sem ji rekla, da če ne gre drugače, jo bom nekam zaprla in sedela ob njej tako dolgo, da bo kriza mimo, pa mi je gladko odvrnila, da če mislim to naredit gre kar po pištolo in me ubije). Sicer je pridna, urejena, redno hodi v službo.
Povejte mi, kakšni so znaki zadetosti s heroinom? Ji sploh lahko pomagam? Koliko zdravljenih odvisnikov se reši metadona? Je spuščanje oziroma postopno zmanjševanje izhod? Kaj je to sepsa in kdaj se konča s smrtjo (je amputacija rešitev)?
Hvala in lepo pozdravljeni,
Laura!