Živjo mamice in bodoče mamice!

Prosila bi vas za vaše izkušnje s porodnišnicami oz. za vaša razmišljanja o tem, če še niste rodile.
Sama sem v 28. tednu nosečnosti in počasi začenjam razmišljati o tem, kje bom rodila (če bo to seveda odvisno od mene in me ne bo kaj prehitelo). Govorila sem že z več prijateljicami in vse zelo priporočajo postonjsko porodnišnico. Baje so tam veliko bolj prijazni, več stvari se da dogovoriti, seveda imajo manj porodov kot v LJ, zato se ti lahko bolj posvetijo itd. Po drugi strani so pa verjetno v LJ zaradi večjega števila porodov bolj izkušeni, tam lahko porodnici ali otročku bolje pomagajo, če gre kaj narobe – tega pa ne moreš vedeti vnaprej. Verjetno so tudi bolje opremljeni za kakšne nujne primere.

Kakšne so vaše izkušnje (če ste že rodile) oz. kje načrtujete roditi?

LP,
Katarina

Jaz sem rodila v Novem mestu in imela sem se prav super. Osebje je bilo izredno prijazno, da posebej ne omenjam babic, ki stabili prisotni. Svetujem ti, da je s tabo mož ali kakšna druga oseba, ki ji zaupaš. In obvezno pusti strah doma (če se le da!).

Kar se tiče alternativnih porodov v Postojni, nam jih je v Šoli za starše babica odsvetovala. Prav tako ima slabo mnenje o njih Stanko Pušenjak na sosednjem forumu.

Pozdrav, Katarina

Moji sestri niso mogli pomagati nikjer da bi zanosila. V Postojni so se zavzeli za njo in čez slab mesec bom teta. Če te zanima ti lahko takrat sporočim, kakšne izkušnje je imela tam.
LP! Ela

Draga Katarina!

Pa si me nasla, da ne morem mimo tvojega vprasanja. Postojna!
Letos, 7.maja sem tam rodila hcerko. Tudi sama v prepricanju, da bom tam naletela na same full ok ljudi, ker tak glas pac gre od njih….
…a realnost je malo drugacna….zelo drugacna.Da pa to ugotovis, moras tam roditi.
Postonjska poridnisnica je kot dobra slovela po zaslugi sefovstva dr. Merla…ki so se ga- roko na srce bale vse zaposlene tam notri…imel je pac to navado, da je prihajal nenapovedano in zahteval red. In BIL je red….zenske , ki ti hvalijo porodnisnico, so prav gotovo rodile pred vec kot dvema letoma…takrat je namrec mesto sefa predal….v zenske roke. Ne bom ti govorila, kako je, ce je anastezist sefica bolnice, ki postavlja napacne diagnoze novorojencem ob vizitah in spravlja mlade mamice v obup…ne bom. Tudi o tem ne bi, kako PROSTI je treba, da ti otroka previjejo celo po carskem rezu- sama sem ga imela….tudi o tem ne bi smela, kako NIKOGAR ni , ko potrebujes informacije o sebi, otrokovem zdravju, kako te do zadnjega puscajo v negotovosti…pa ne bi rabil nobenih ZAGOTOVIL, pac pa le toplo besedo, ki j NI! Tako rada bi imenovala tisto sestro, ki mi je z najvecjo mozno privoscljivostjo prisla naznanit(po vecerji…dan pred odhodom), da se ji zdi moja Kristina rumena, pa mi vseh osem dni niso niti namignili, da sploh obstaja znak zlatenice (pokaze se tretji dan), s tem , da so moji deklici veckrat vzeli kri in jo vsak dan pregledali…, pa je ne morem….vsa imena sem tako globoko otlacila vase, da jih ne morem privleci na dan.
Pri porodu me je imel dr.Kristan. Ljubitelj vakuuma. Ne dovoli si ga. Zjasni se ze prej. Hudo za otroka, zverinsko za mater.Meni ga je sicer poskusil narediti in kljub mojim prosnjam me je prepriceval , naj zaupam medicini. Koncalo se je s carskim rezom. Pa ne vem,, ce je bilo RES potrebno toliko muk, predno ga je odredil…K sreci je deklica zdrava.
Ti povem, da bi tiste dni komu odpihnila glavo, pa sem se bala, da bi se kdo znasal nad mojim otrokom….ze tretji dan po rezu sem morala PROSITI za hladilno mazilo, ker je imel moj otrok cisto vneto ritko….po tistem je ni imela nikoli vec.
Naj ti povem se, kako sem dohajala domov. Dan D.Koncno! Vse je bilo dogovorjeno…ob 11.00 me prise iskat fant….priredis si urnik tako, da bo otrok do naslednjega obroka ze doma….pa…..NIKJER SESTRE Z ODPUSTNICO…ker jo mora se podpisati zdravnica…pediatrinja….dr. ZNIDARSICEVA…..cakas…nic…..cakas….nic….otrok oblecen, ti oblecen…..hodis po hodniku z otrokom v torbi….in se naposled le odpravis tja, kamor si vsak dan hodil prosjacit za to in ono…v cajno k sestram, od koder se gre h inkubatorjem…nisem bila enkrat tam….in jo zagledam! Zdravnico! Pogleda me in me nadere, kaj pocnem tam v civilki (ze eno uro bi se morala voziti domov!!!).Spodi me!…in po svojih selih poslje sporocilo, da gre na kosilo in da ne more izdati odpustnice, ker otroku se niso slikali kolkov! HALOOOOO! Pa kaj ste poceli zadnjih osem dni?Takrat je mojemu fantu pocil film in znesel se je nad oddelcno sestro…napaka…ker je res cudovita! A bila je prva, ki mu je prisla pod roke! Cudezno so mi potem poslikali deklico v desetih minutah (..si je gospa doktor celo prestavila kosilo?) in odsli smo…Do doma sem jokala….in tudi sedaj mi gre na jok, ko se spomnim sebe…moje sotrpinke, ki so ji prav tako v zadnjem trenutku povedali, da je s fantkovo lobanijo nekaj hudo narobe…pa je zdrav kot riba…in se tretjo sotrpinko, ki so ji epiduralno anastezijo…”zgresili”…in je cel teden omoticna hodila po sobi s hudimi bolecinami, pa se nobenemu zdravniku ni zdelo potrebno, da bi ji vsaj povedal, kaj se z njo dogaja….
Soba 4. Lepa in zalostna soba neke pomladi, kjer smo zacutile ob sebi nova zivljenja,brez katerih ne bi vzdrzale.
Postonjske porodnisnice pa ne privoscim nukomur.

Hojla, mlade mamice

kaj pa celjska porodnišnica ?????
Nobena ne omenja le-te. Kolikor sem slišala so tam ‘baje’ zelo odgovorni in zanesljivi in prijazni. Seveda pa je vse skupaj najbrž odvisno tudi od izmenske postave sester, med katerimi se znajdeš.
Ali ima mogoče katera izkušnjo iz te porodnišnice ?
Zelo vesela bi bila tudi tega mnenja.

Pa srečno!
Lena

Pozdravljena!
Ker je izbira poridnišnice v teh časih, ko sem nam zdi, da zdravniki kar nenehno nekaj zašuštravajo, tako zelo pomembna – moja izkušnja.
Rodila sem s carskim rezom. Ni bilo preprosto, ker so me najprej osem ur matrali, čeprav je bilo že po treh urah očitno, da sem se nehala odpirati – kljub umetnim popadkom – ter da zadeva nikamor ne gre. Moj mali sine, ki je zdaj že dveletni pobalin, se niti spustil ni! Bila sem že v 41. tednu, tako, da je bilo jasno, da mora ven! On pa nič. Kot da ni našel poti. Med porodom sta mi sestra in zdravnica dvakrat močno pritisnili na trebuh – bolelo je do amena!, da bi morda malega prisilili v porodni kanal. Potem je prišel dr. Pušenjak, ko je prisotna zdravnica po 8 urah popadkov predlagala, da naj malo hodim. A se ji je zrolalo, saj nisem mogla niti stati. Mož je odločno protestiral, da me še naprej matrajo in potem je dr. Pušenjak rekel, da ni druge kot carski rez. Mene so uspavali, skoraj 4 kg težkega Svita pa dali očku v roke in ga je lahko kar uro in pol pestoval. Tudi posebna izkušnja, mar ne? Meni je sicer žal, da sem zamidila prve trenutke s sinom, onadva pa sta še zdaj prav posebej navezana.
Želim ti povedati to: vsaka porodnica ima neko izkušnjo, ene so bil v izbrani porodnišnici zadovoljne, druge so bile razočarane. Dejstvo je, da se zadev ne da predvideti. Smo pa laiki zdaj že toliko samozavestni, oziroma bi morali biti, da zahtevamo nek normalen odnos, razlago in storitev. Hudiča, za to so precej dobro plačani! Polagam ti na srce, da imaš s seboj nekoga, ki mu zaupaš, ne le da bo s teboj dihal, pač pa da bo v primeru nepredvidljive situacije tudi zaropotal, ker boš ti daleč preveč utrujena!
Želim ti karseda lep porod in srečo z dojenčkom
Tina

Najbolj bi se strinjala predvsem s tem, da je veliko odvisno od osebja na katero pač naletiš, pa naj bo to v katerikoli porodnišnici. Če nimaš kakšnih posebnih problemov, bo najbrž povsod enako.
Jaz sem šla iz Ljubljane rodit v Postojno, malo zaradi govoric o ljubljanski porodnišnici, malo, ker je mož doma iz tistega konca. Ne zaradi kakšnih alternativ. Tisto o malo porodih pa ravno ta usodni dan ni veljalo. Zjutraj nas je prišlo 7 za 4 porodne sobe! Meni je otekla voda, a popadki se še niso začeli, zato so me najprej napotili v eno od praznih sob za dve, tri ure. Potem ko se je počasi začenjelo pa sem imela srečo in sem dobila tisto večjo porodno, ki vsebuje tudi masažno kad. Saj sama nisem imela vodnega poroda (30.000 sit!!), ampak soba je pa občutno večja in ločena od ostalih. Obe babici sta bili kar prijazni, vendar res nisem imela kakšnih posebnih problemov. Za prvič tudi normalno dolg porod (mehur je počil zjutraj ob 7h, sin je prijokal ob 20.50). Šivanje pač ni bilo na mojem seznamu želja, a kaj moremo.
Tudi oddelčne sestre, sploh nočne, so bile nadvse prijazne, tako do mene, ker mali nekako ni dojel kako začeti sesati, tako do moje sosede, ki je rodila dvojčke in imela precej problemov, tudi psihičnih.
Pediatrinja mi je razložila vse kar sem vprašala.
Sedaj sem noseča tri mesece in skoraj prepričana sem, da bo finale spet v Postojni.

Lepo doživet porod

Marija

Najprej lep pozdravček vsem, ki prebirate te strani

Sama sem rodila pred dobrima dvema mesecoma v Mariboru. Vem, zdaj bo marsikatera mamica rekla…pa ja ne Maribor…Že večkrat sem na teh straneh prebrala več negativnega o tej porodnišnici…priznam, tudi sama sem razmišljala, ko je bilo to aktualno, da bi pač šla v Slovenj Gradec…Ampak ko sem ob roku šla na pregled v MB, je bil CTG vse prej kot dober, in v strahu da je z otročkom kaj narobe, nisem takrat sploh več pomislila da bi šla kam drugam…v bistvu je od takrat naprej šlo vse tako hitro…
…ultrazvok, še enkrat CTG, odločitev zdravnikov, da sprožijo porod…in že sem bila v porodni sobi…dobila sem umetne popadke nekje ob pol enih popoldne, moj sonček pa je prikukal na svet drugi dan nekaj pred tretjo uro zjutraj…če izračunate, lahko ugotovite da sem dala skozi tri izmene seseter v tej porodnišnici, zjutraj sem se že srečala ponovno s tistimi, ki so me sprejele prejšnji dan…
…nimam nobene pripombe glede sester v porodni sobi, niti glede pediatra, niti glede trodnevnega bivanja v porodnišnici…
…tudi potem ko sva šli z mojo punčko domov in se je pač nekaj zapletlo z vnetjem njenih očk, sva šli zvečer nazaj in so nama takoj priskočili na pomoč z nasveti…pomirjeni sva tako odšli nazaj domov…

Da pa se lahko kaj zalomi, to ve vsaka. Pa naj bo to v Postojni, ali pa v Mariboru…tako pač je življenje…Jaz sem vesela da sem rodila v domačem okolju, ne daleč od doma, in sem vseskozi imela v vsakem trenutku ob sebi domače, prijatelje…
…drugič sploh ne bom razmišljala…in si belila glave…šla bom v Maribor in upam, da bom tudi takrat tako zadovoljna kot zdaj…

…vsem bodočim mamicam želim srečno ob porodu in veliko veselja po porodu…

lep pozdrav

Rodila v Novem mestu in lahko pohvalim osebje v celoti; sestre in zdravnike, še šposebej dr. Piška, ki je bil prisoten pri porodu in čodovito babico Jovanko. Prekrasno porodno izkušnjo sem imela.To je porodnišnica, ki je prijazna tudi mamicam!

Lep pozdrav, Sonja.

Jaz sem rodila v Murski Soboti, pa čeprav so mi jo vse znanke, babice, tete, prijateljice pa še bi naštevala toplo odsvetovale. Porod je bil dolg, ker so se mi popadki čisto ustavili, pa sem dobivala umetne, pa še ta mala se mi ni hotela dol spustiti. Po predrtju mehurja ob 6. uri- v porodni sobi sem se znašla ob enih zjutraj, so ugotovili, da je voda temno zelena in ni mi dali popadke na maksimum, ampak z dobrim dihanjem in partnerje ob sebi sem tudi to premagala. Moja pounčka se pa ni in ni premaknila. Ob tem moram povedati, da je do 6.ure bila z mano babica Marija-duša v eni osebi, po šesti pa je rišla druga Vida-sicer malo manj prijazna,ampak še vedno ni za grajat s pripravnico-sigurno bo čudovita babica. Ker otrok ni in ni šel ven, ura pa je bila že 12, se je zdravnica dr.Koltajeva-ki je zelo direktna odločila da se porod mora začeti in tudi končati. Malo potiskanja in stiskanja ter en majčken rez in ob 12 40 je bila moja 4 kg težka in 53 cm dolga punča zunaj-sicer z ovito popkovnico, ampak drugače je bilo vse v redu.Posebej velja pohvaliti še sestre z oddelka, ki čudovito skrbijo za mamice in malčke-posebej izzstopa gospa Hircijeva-pa tudi ostale, ki jim ne vem imena.
Skratka bolnišnica si zasluži pohvalo.
Je pa že tako, da včasih ne gre vse po planih. lahko se zgodi nesreča še v takko super bolnišnici in še tako super osebju-zato pri odločitvi glede izbire poslušaj srce.

Živijo!

Sama sem prvič rodila pred dvemi leti v Ljubljani, mislim, da sem bila na porod odlično telesno in psihično pripravljena, načrtovala sem, da bom rodila na novi porodni postelji, v pokončnem položaju. No, okrog 14 h mi je pričela odtekati voda, z možem naju je kar malo zajela panika, zato sva poklicala rešilca, v Lj je sledil običajen sprejem, namestitev v običajno porodno sobo. Babici sem povedala, da bi želela biti čim bolj v pokončnem položaju, tako da sem na postelji sedela v turškem položaju, kar mi je zelo pomagalo. Ker mi je odtekala voda, sem bila priključena na CTG, tako da se gibati nisem mogla. Babica je predvidevala, da tako ne bom rodila v času njene izmene, tako da sva bila z možem v glavnem sama. Ob 18h so se začeli popadki, vendar sploh ne preveč boleči. Ob 21h so imele babice izmeno, nikjer ni bilo nobene, jaz pa sem ravno pričela rojevati. Še dobro, da je bil z mano mož, ki je končno priklical babico, ki je že odhajala. Vendar pa z mojo željo, da bi tudi rodila v pokončnem položaju ni bilo nič, saj je babica pohitela in posteljo hitro nastavila tako, da je imela najboljši pregled nad dogajanjem, jaz pa sem to občutila kot povsem nenaraven položaj, vendar ni bilo časa, da bi protestirala. Rodila sem hitro, sicer z prerezom presredka, tudi na delo ostalih v naslednjih treh dneh nimam pripomb. Res pa je, da je čez vikende in praznike manj sester in so zato tiste, ki delajo, bolj obremenjene.

Letos avgusta pa sem pričakovala drugega otroka, ker imam približno enako razdaljo do porodnišnic v LJ, NM in Postojni, sem razmišljala o vseh treh. Na koncu sem se odločila, da bom rodila v Postojni v vodi, zaradi pokončnega položaja in vseh ostalih prednosti. Pa so me dogodki malo prehiteli , ob 9h mi je pričela odtekati voda (že pri prvem porodu, ki je bil hiter, so naročili, naj naslednjič pohitimo, ker bo šlo še hitreje), me je rešilni odpeljal kar v Ljubljano. Za britje in klistir je bilo že prepozno, babici sem zopet povedala, da bi želela biti v čim bolj pokončnem položaju, ker mi je pri prvem porodu zelo pomagalo. Tudi tokrat z kakšno moderno posteljo ni bilo nič (mislim, da je bila tista, na kateri sem rodila, starejša od mene). Glede pokončnega položaja mi je babica svetovala, naj zaradi lege otroka prediham nekaj popadkov na desnem boku. Popadki so se mi zdeli nekoliko bolj boleči, kot prvič, mislim da zato, ker se je porod odvijal zelo hitro in nisem bila povsem sproščena, ob 11.07 sem rodila povsem naravno (seveda leže), le z dvema okrasnima šivoma (za moža, kot se je pošalila babica). Nato je odšla na kosilo, midva z možem pa sva občudovala najinega drugega sinčka. Meni se je pričelo kar nekam spati, zdelo se mi je, da močno krvavim, zato je mož poklical drugo babico, ki je ugotovila, da zelo močni krvavim. Izgubila sem skoraj liter krvi, ko je moja babica prišla z malice, so krvavitev na srečo zaustavili. No, izvedela sem, da je to pri hitrih porodih pogosto, kaj bi bilo, če z menoj ne bi bil mož, pa raje ne pomislim (najbrž bi kar zaspala). Kar se tiče bivanja naslednje tri dni, nimam pripomb na delo, so bili vsi kar prijazni.

Moja ugotovitev na splošno je, da ni toliko pomembno, kje rodiš, na slabo voljo lahko naletiš kjerkoli, tudi zelo dobra babica ima kdaj slab dan…
Iz mojih izkušenj pa izhaja, da je zelo dobro, da imaš koga s seboj… glede želja po posebnih položajih med rojevanjem pa naj povem, da je dosti bolj važno, kako se ujameš z babico, čeprav seveda moraš prisluhniti svojemu telesu…

Vsem bodočim mamicam želim, da v porodnišnici naletele na dobro voljo in upoštevanje njihovih želja, v razumnih mejah seveda!
Ker živim bolj na samem in ne srečujem veliko mamic, pa bi si rada dopisovala z kakšno mamico z malimi otročki!

Lep pozdrav iz Kolpske doline,

Helena

Rodila pred osmimi meseci v Postojni in sem bila izredno zadovoljna. Resnično!!! Meni se zdi, da je zelo pomembno počutje po porodu. Ne morem verjeti, da je nekdo naletel na neprijazno osebje. Ko sem jaz rodila, so bile sestre od prve do zadnje zelo prijazne. V sobo sop prihajale najkasneje dve minuti po tistem, ko smo jih poklicale. Svojega otroka sem v petih dneh previla le enkrat; vedno znova so mi pokazale, kako gre. Neka sestra je prišla zvečer, sedla na stol in klepetala z nami, nam ponudila kavico… popestovala otroka. Mleko, čaj, pecivo so nam ves čas ponujale. Počutila sem se kot doma. Res, da lahko v Postojni marsikaj izbiraš,česar drugod ne moreš. Meni je sicer najbližji Maribor, pa sem vendar šla v Postojno, ker si tam 5 dni namesto treh, ko je ravno naval mleka, pa moraš domov… ni čudno, da ne moreš dojiti. Otroka lahko imaš pri sebi, če želiš, če pa želiš, ti ga odpeljejo ob 10h zvečer in ga zjutraj ob 5h zopet pripeljejo.Meni je to veliko pomenilo, saj sem vedela, da je otrok teh šest ur na varnem, sama sem si odpočila, da sem imela drugi dan moč in energijo za detece.

Kar se tiče poroda, sem imela kar težak porod, vendar zelo prijazni babici, eno sestro in na koncu še zdravnika, ki je v Postojni menda kar praviloma pri porodu. Tudi mož je bil zadovoljen… Vse se je dobro končalo… Sicer pa načeloma ne dvomim v nobeno porodnišnico.Prepričaan sem, da povsod delajo bolj ali manj po svojih najboljših močeh… Pomembno pa vendar je, da se mamica dobro, predvsem pa varno počuti…

Izgleda, da je izbira porodnišnice srečelov. Jaz sem rodila v Ljubljani in le želim si lahko, da bo naslednji porod tak kot prvi. Vse je potekalo o.k., babica prijazna, zdravnica se je sicer še učila šivati in je šivanje trajalo celo večnost ter boleloooo, vendar takrat je bilo že vse za mano. Pred očmi sem imela sinka v atijevem naročju…
Sodelavka pa za noben denar ne gre več v ljubljansko porodnišnico.
Sestra je nekaj mesecev za mano (letos!)rodila v Postojni in bila zelo zadovoljna z osebjem, prijaznostjo, ustrežljivostjo. Vendar red je drugačen kot v Ljubljani. V bistvu res do dneva odhoda ni imela nobenih informacij, kako deklica napreduje, ali je vse v redu z njo, ali se ji šivi celijo, nobenih navodil fizioterapevta… Vendar, ker ni vedela, da bi bila tega deležna v Ljubljani, je seveda vse skupaj ni motilo.
Srečen porod, kjer koli že bo!

Živio!
Trikrat sem rodila v Ljubljani. Na vse tri porode imam lepe spomine. Vsi trije so bili umetno sproženi, saj lastnih popadkov nisem imela. Prvi se je malo vlekel (7 ur), kar je običajno, drugi je trajal 3, zadnji pa 2 uri. Pri zadnjih dveh nisem dobila nobenega šiva, tako da sem se 4 dni po porodu lahko sprehajala po Ljubljani. Na porod se nisem posebej fizično pripravljala, res pa je, da se aktivno ukvarjam s športom in da so bile nosečnosti povsem brez problemov (če odštejem tiste zoprne slabosti v prvem tromesečju). V porodnišnici sem si pridobila nekaj novih prijateljic, s katerimi smo si zvesto telefonirale tudi po porodih, občasno pa se dobimo tudi še danes, čeprav imajo najstarejši nadobudneži že 8 let. Edino, kar ti polagam na srce je, da se potrudi z dojenjem. Otroka pristavi takoj po porodu in zahtevaj od medicinskega osebja, da ti pomaga, če boš imela težave. Uspešno dojenje ne pozna urnikov oziroma hranjenja po urah in se včasih vleče cel dan (zlasti v času, ko otrok intenzivno povečuje telesno težo: okoli 14. dne, pa ob 1 mesecu, pri 2, 3 mesecih). Pozdrav! Nina

Pozdravljena!
Moj sineček je star osem mesecev, rodila sem v Postojni, čeprav sem iz okolice Ljubljane. Zakaj? Ljubljanska porodnišnica je že dolgo na “slabem glasu”, vsaj jaz poslušam takšne in drugačne pritožbe že vsaj 3 leta.
Ko sem zanosila, sva se s partnerjem odločila, da bom rodila v Postojni. Že v prvem mesecu nosečnosti sva odšla “dol”, kjer sem prosila tudi za zamenjavo ginekologa, saj se nama je zdelo nadvse pomembno, da te čez celo nosečnost spremlja isti ginekolog, po možnosti pa naj bo isti tudi pri porodu. Brez težav sem zamenjala ginekologinjo in vse nadaljne preglede opravljala v Postojni. Na koncu sem rodila v vodi, porodničarka pa je bila moja osebna ginekologinja.
Še nekaj pohval Postojnski porodnišnici. Sprejeta sem bila dan pred uradnim rokom (takrat je bila dežurna moja ginekologinja), mož pa je lahko ostal pri meni (pripravili so nama posebno sobo). Zvečer so obema ponudili večerjo. Voda mi je odtekla zgodaj zjutraj, najin sinek pa se je rodil ob pol dvanajstih dopoldne. Mož je bil ves čas ob meni. Vmes so mu babice 2x ponudile črno kavo, zjutraj je dobil še zajtrk, opoldne pa še kosilo. Kljub temu, da sem rodila prvič, sem rodila v vodo brez prereza presredka. Za to se moram zahvalit babici, ki je prisostvovala porodu.

Tudi jaz zelo težko verjamem, kako lahko tam naletite na neprijazno osebje…

Toplo priporočam postojnsko porodnišnico, saj so vsi zelo prijazni!

H.