Trije otroci
Iz lastnih izkušenj ti lahko rečem na kratko le, da če čutiš, potem poslušaj svoje občutke in ne boš razočarana. Jaz sem zelo vesela, ker imam tri otroke in sem pri tretjem doživela toliko sproščenosti kot mati, kar pri prvih dveh nisem. In tudi samozavesti, ko vidiš, da uspevaš dobro preskrbeti vse tri otročke. Pogum in srečno.
Imam tri otroke: fantka, punčko in sedaj spet fantka. Z možem sva si vedno želela imeti (vsaj) tri otroke (saj veste dva otroka – fantek in punčka, joj kako tipično) in sedaj se imamo resnično luštno. Starejša dva (5 let in 3 leta) dojenčka (2 meseca in pol) naravnost obožujeta in tudi sama sem ugotovila, da s tretjim otročičkom najbolj uživam: ni nobenih “težav” in strahov, ki so me strašile, ko sem bila mamica prvemu otroku, ni več občutkov, da ne bom zmogla, ki sem jih imela pri dveh otrocih, … Šele pri tretjem otroku sem tudi prišla do tega, da me ne moti, če se ponoči zbudi, da ga dojim kadar on to hoče, da je čisto normalno, da spi v moji in moževi postelji, … Vsak dan gremo z našo malo “četico” na sprehod in srečujem mamice, ki me sprašujejo, kako to zmorem. Se mi zdi, da sem z enim otrokom imela veliko več dela in strahov, kakor ga imam sedaj s tremi.
Kako lepa beseda je STARŠI spoznaš v trenutku, ko ti majhno in nebogljeno tretje bitjece položijo v tvoje naročje in takrat komaj čakaš, da ga prineseš domov. K njenemu bratcu in njeni sestrici. Pogumno in brez strahu, da se ti bo kaj hudega zgodilo. Saj si vendar vse strahove preizkušal pri prvih dveh otrocih.
Ne boj se. Če ti je dano, da boš imela tri otroke, je njihova pot v odraslost že poskrbljena. Zaupaj si in pokloni jim ogromno ljubezni, ki jim bo velika popotnica na poti v življenje.
Kar se pa tiče negativnih izkušenj le to: Za dežjem vedno posije sonce in sije več dni v letu, kot dežuje.
Lep pozdrav.Teja je pisal/pisala:
>
> Sem mama dveh otrok. Imam že eno punčko in enega fantka.
> Zanimajo me pozitivne in negativne izkušnje z tremi otroci.
> Sedaj bi se morda odločila še za tretjega.
> Pomagajte mi pri moji odločitvi!
>
> teja
Teja, če si želiš imeti tri otroke jih imej tako kot imaš prva dva.
Midva imava tudi tri najsarejša je stara 10 let in hodi v 4 r. srednji je fant star 5 let in najmlajša je stara 3 leta. Midva sva rekla, če je prostor za dva bo tudi za tretjega. Nikoli se ne skuha tako malo, da bi zmanjkalo.
In ravno pri tretjem vidim, koliko mi otroci pomenijo, ravno ko to pišem se je zbudila “najmlajša atijeva ljubica” in sem jo šel pogledat—bila je vsa odkrita in žejna. A ni lepo otroka pogledati kako lepo angelsko spi, da ti srce kar zapoje od veselja.
Seveda morajo vsi imeti enako mero ljubezni vendar starejši otroci razumejo, da dojenček rabi malo več pozornosti.
Samo nekaj pa res pazi! Ostala dva otroke moraš na to pripraviti že prej in vmes ko ti bo trebušček rasel—zato, da ne bosta preveč ljubosumna, ker niso redki primeri, da je bil ljubosumen pa ga je starejši bratec vrgel s postelje ali ga pokril čez glavo.
Najin drugi je zelo ljubosumen na mlajšo in ji vedno nagaja ali jo udari. In se zaprl se je v sebe in za vsako malenkost joka.
Skratka so tudi pasti, ki pa jih bosta z voljo tudi prebredla.
Želim vama. da to čimpreje realizirata.
SREČNO!!
Pri nas imamo dve deklici (7 in 8 let) in pravega gaunarja (4 leta). Deklici sta pravi umetnici, slikata, rišeta, ena se aktivno ukvarja s smučanjem; ta najmlajši pa me je seznanil z vsemi starševskimi dilemami, ki jih opisuje ta rubrika. Dojil se je skoraj do tretjega leta; spi v najini postelji od rojstva, z napadi trme je pričel pri neverjetnih sedmih mesecih, shodil je z desetimi meseci, parkrat smo ga že šivali, vsako leto se vsaj enkrat (oblečen) okopa v kakšni gorski rečici (najraje marca) in podobno. Skratka, čisto normalen otrok, kot pravi pisatelj Damjan Šuligoj.
Zaradi majhne starostne razlike so včasih pravi bojevniki, ki jih je potrebno vleči narazen kar s pomočjo treh odraslih oseb (žal sva strarša samo dva, pa ne uspe); drugič pa postavijo totalno koalicijo in mi popolnoma preprečijo izvajanje nameravanih vzgojnih ukrepov.
Pozitivne izkušnje: otroci se izjemno dobro znajdejo pri vzpostavljanju socialnih kontaktov, hitro postanejo vodje skupine, nimajo strahu in podobno.
Negativne izkušnje: starši morajo imeti dobre živce in veliko mero diplomacije pri razreševanju sporov. ne moreš več “poslušati” tišine.
Pozor: po mojih izkušnjah so edinci bolj radodarni, manj težav imajo pri posojanju in odstopanju predmetov drugim. Lahko, da se motim!!
Pozdrav!
Nina