Problemi 5 letnice
Pozdravljeni !
Prosim za vašo pomoč ali nasvet. Doma imam 5 letno hči, ki je zelo svojeglava. Zadnji mesec se mi skoraj za vsako stvar zlaže in kasneje noče in noče priznati, da se ni zlagala. Zadnji teden se vsak dan polula v hlače. Sama sem mnenja, da kazen mora biti. Sem absolutno proti naslini kazni in je tudi ne izvajam. Če jo kaznujem s prepovedjo risanke, pravi: je pa ne bom gledala, in isti odgovor je za vsako kazen. nobvena kazen ji ne pride do “živega”. Če jo lepo prosim, naj se gre umit, ali lulat, ali naj si očisti čevlje, ji moram za vsako stvar reči najmanj petkrat, začne pa se zvijati, pa sitnariti, da mora ona zmeraj si čevlje čistit, kar seveda ni res. za umivanje se ravno tako začne zvijati in govoriti, da ona se pa ne bo več umivala.
Kaj naj storim? Pomagajte mi z vašimi izkušnjami.
Jaz imam take probleme z osemletnim sinom.Mislila sem,da izhajajo iz tega, da imamo doma 12 letnika, ki ga mlajši posnema.Ampak,res je svojeglav-če reče ne,ga ne premaknem niti za ped.Naučil me je ,da sem tudi jaz taka.Ko nekaj noče storiti, mu jaz odpovem kakšno zanj pomembno stvar in to , kar sem rekla tudi držim.Tako se zdaj ne prepirava,ampak sva trmasta oba.Ne vem pa,če bo to delovalo.
Pozdravljeni. Tudi mi imamo iste probleme z našo štiriletnico, vsi pravijo, da je to za to, ker ji posvečamo toliko pozornosti, če bi imela še kašnega bratca ali sestrico,… saj veste – tega ne bi bilo. Kadar hčerkico prosim da kaj pospravi za seboj, ali si umije roke, obriše nosek, gre lulat,.. se namrdne, sklene roke in zavpije “a spet moram vse sama” in nato kuha mulo še lep čas, da v laganju sploh ne govorimo.
Kar pa se tiče kazni – prepoved risank ali oddaj, ki jih rada gleda – pravi saj bodo ponovitve, če zavpijem nanjo mi odgovori, saj bo tebe bolelo grlo. Ker jo le v izjemnih situacijah po riti, se največkrat obrnem stran, ko vidim, da prav nobena beseda ne zaleže. Včasih mi gre na smeh, ko slišim, kako bistroumne izgovore najde v tako hitrem času; včasih pa mi gre gromozansko na jok.
Živjo, pa še vi starši poskusite takole: ko vas bo nadobudnež kaj prosil, ga mirno ignorirajte. Če bo tulil in vreščal in cepetal, mu mirno povejte, da mu bi radi ustregli, če bi le on bil bolj prijazen in ustrežljiv…
Pri nas smo brez pretiranega napora ugotovili, da se splača normalno komunicirati, ker smo potem vsi zadovoljni in imamo od tega vsi korist.
Lp, Ali
Draga moja Frucka!
Tvoaja hci je le v dobi odrascanja,ki se ji drugace rece..obdobje uporništva.Za vsako ceno,se otrok poizkusa postaviti zase,naj bi imel zadnjo besedo,vse je ne..in po njegovem..Dobro je,da se tega zavedate,da je tako obdobje normalno..le pravi pristop je potreben.Samo doslednost in še enkrat doslednost.ne popuscajte,ce je potrebno se potem stvar stopnuje do tiste tocke,da se otroku oduzame najlubsa stvar..ali zacasno prepove.Otroku je potrebno dokazati,ker gre z njegove strani kot neko testiranje..in upor..,da smo mi tisti,ki presojamo..se vseeno smo mi starsi.Sam nacin..oz.kako odreagirati,s tem mislim na vas dragi starsi..pa se bo kazal potem na otroku samem..in tudi on bo z isto mero ali se bolj intevzivno odreagiral in do neke mere tudi vracal.Samo vi mu boste najbolje to pokazali..kaj,kako in zakaj,je potrebno da je tako.Pa srecno!
P.S.Tudi jaz imam doma eno tako 5 letnico,problemi oziroma stvari,ki se dogajajo so podobne vasim..doslednost,jasnost..naj bo vodilo..in predvsem dosti pogovora ..otrok nas mora razumeti.,kaj od njega zahtevamo,zakaj….po drugi strani pa tudi obratno..razumimo tudi mi otroka.Zdrava meja presoje,pameti in pravilno bomo odreagirali..
Lepo vas pozdravljam.Poskusi jo paslati v kot.Spodaj pa daj poleno.KLEČI NAJ na polenu.Vem da je še majhna vseeno poskusi.Moja hči je stara devet let in je tudi taka.Veno smo se samo kregali.Sedaj jo postavim v kot.Ker jo bolijo kolena včasi pomisli ali se to splača inse je tudi malo umerila.
LP vrtnica
Predraga Frucka in njej podobne matere!!
Malo se zamislite ZAKAJ vam otrok laže???????? Najbrž ostaja vzrok, kajne???
In za to ni kriv otrok!! Kriva ste vi ga. Frucka ker ste v določenih okoliščinah nepravilno odreagirala in se otrok boji vaše reakcije v primeru, da vam pove resnico. Torej se raje zlaže. Pustite otroku nekaj SVOBODNE VOLJE, ne more delati TOČNO TISTO in TOČNO TAKRAT kot ste si to zamislila vi. Pustite mu malo manevrskega prostora.
Pa ne mi s takimi forami kot je klečanje, mislim to je pa too much
Otrok laže tistim staršem, ki so slabi psihologi – torej slabo ocenijo otrokove potrebe, želje, čustvovanje in se v določenih okoliščinah na določena dejanja nepravilno odzovejo.
Moj sin je star 8 let, pa se mi nikoli ni zlagal. ZAKAJ??? Ker če se zgodi še tako huda stvar nočem odreagirati dramatično in z obtoževanjem. Ga poslušam in rešujem situacijo na miren način.
Zakaj ne odreagiram dramatično???
Ker nočem, da bi otrok vame izgubil zaupanje in bi razvil potrebo po LAŽI.
JASNO????????????????
Spoštovana Vrtnica!!
S takimi vzgojnimi metodami kot je klečanje na kolenu svoji hčeri NIKOLI ne boste postala prijateljica. To je izživljanje močnejšega nad šibkejšimi in totalno PONIŽUJOČA vzgojna metoda. Res ste “uboga v duhu”, da se niste spomnila drugačnega pristopa k reševanju problemov.
Počakajte še nekaj let in doma boste imela upornico, če pa bi bila bolj pametna bi lahko imela prijateljico.
Svetujem vam, da se malo zamislite sama nad seboj. Kako bi se vi počutili, če bi vas nekdo močnejši od vas dal klečati na poleno????????? No, kako?????
In ne dajajte tako bolnih nasvetom še drugim!!!!!!!
Preberite kako knjigo.
Otroci imajo že tako veliko problemov sami s seboj, s svojim odraščanjem in namesto, da bi jih ljudje, ki bi jim morali biti najbližji mati, oče razumeli jih še kaznujejo.
Vedno ste se kregali, ker si hotela, da hči počne vse tako kot si si zamislila ti.
Tvoja hči se je samo navidezno umirila. V njeni duši divja vihar.
Ali ne bi bilo bolje, ko bi se ti potrudila in poiskusila biti z njo prijateljica, ne pa komandantka?????????
Se opravičujem, če so bili prejšnji posti malo bolj ostri, vendar so mi v oči padle besede, ki si jih poudarila KLEČI NAJ. Ali si hčeri oficirka ali razumevajoča mati???
Poizkusi razmišljati, da je tvoja hči svoj svet in ji pusti njen lastni jaz.
Potem se bo vajin odnos začel razvijati v drugo – bolj plodno, konstruktivnejšo razmerje..
Ja, Vrtnica imam osemletnega sina, ki mi ne laže.
Trudim se da lahko razvija svojo osebnost in ga ne ponižujem, kot ti svojo hčero s tako primitivnimi vzgojnimi metodami. Upira se ti, ker ji nisi dovolila izraziti njenega jaza, poleg tega pa jo sedaj še ponižuješ. Če misliš, da si jo umirila, se motiš. Poizkusi prisluhniti njenim željam, njenemu razmišljanju, pusti ji dihati, zaupaj ji. Ker je povzročene že kar nekaj škode, bo potrebno veliko potrpežljivosti in ne bo se vse spremenilo čez noč. Proces bo dolgotrajen. Ampak, ti si tista, ki moraš proces voditi. Za začetek ignoriraj slabe stvari in pohvali dobre. Vsak človek ima tudi dobre lastnosti. Pri hčeri poišči le-te in ne posvečaj pozornosti slabim. Pohvali jo. Če se recimo neprimerno vede ji reči.”Presenečaš me s svojim obnašanjem, saj vem, da se znaš obnašati veliko lepše” Torej kritika s pozitivnim nabojem. Vajin odnos kakršen je – in puberteta trka na vrata, se s takimi metodami, kot jih imaš sedaj lahko samo še poslabšuje. Torej, spremeni se in spremenila se bo tvoja hči.
Želim ti, da se vojna med teboj in hčero konča in da postaneta prijateljici.
Boš videla, lepa beseda lepo mesto najde. In to moramo vedeti mi – starši, ne naši otroci.
Draga Vrtnica, imam 5-letno hčerko. Previharili smo nekaj manjših viharjev, zavedam se, da me večji včasu njenih najstniških let še čakajo.
Sicer sem bolj impulziven človek,vendar me je Anin prihod umiril. Vse se je upočasnilo, vpisala sem se na “doživljenjsko visoko šolo diplomacije”, ha-ha. Moj mož je bolj vzkipljive narave, pa zato (kar ni prav) pogosto oporekam njegovemu načinu vzgoje in ga poskušam navajati k pogovoru. Ker od doma ni bil navajen drugačnega načina, je to kar precej težko.
Menim,da starši s kaznovanjem otrok ne izražamo nič drugega kot svojo totalno nemoč in pomanjkanje energije za mirno reševanje krizne situacije.
Ko meni prekuri, se umaknem v drug prostor, preštejem do 10 (ali 20, če je treba), globoko zadiham, se vrnem in- zelo važno – z umirjenim tonom glasu- začnem pogovor.
Ko je bila hči manjša, smo jo začasno (kriza 3-letnikov) ob izbruhu besa kar ignorirali. Ugotovila je, da je vsekakor bolje, da se z nami mirno pogovori, ker tako več doseže. Skoraj vedno ji ponudimo možnost izbire : boš ta ali ta pulover, krilo, jogurt, predstavo, knjigo, medvedka za v posteljo -ali npr. boš najprej pospravila igrače in potem knjige ….
Zelo zelo veliko časa in truda je potrebnega, da otrok brez strahu spozna, da si njegov brezpogojen starš, da ga imaš zelo rad tudi, ko mu ne gre, ima slab dan, kaj ušpiči….
Otroke imamo, ker jih imamo radi. So čsito svojska bitja, ne moremo namesto njih soditi (razen v situacijah, ki ogrožajo katerokoli življenje), kaj delajo prav in kaj narobe, lahko mu le pomagamo, presoditi, kaj je bolj primerno in kaj ne…
Telesna kazen se mi gabi, treba pa se je poglobiti v vsakega posameznika. da ugotovimo, kako ga primerno “kaznovati” oz. mu kaj odreči ipd…
Vrtnica, več uspeha pri vzgoji,
Ali
Mateja ni res kar praviš.Imam sina ki je star 6 let.Ki je čisto drugačen od hčerke.
Nikar ne reci da se ti sine nikoli ne zlaže.Mislim da ti lažeš.Vsak otrok se včasih zlaže.Kar se tiče moje kazni.Rada imam svojo hčer in sina ,da pa mi bosta skakala po glavi tega pa ne dovolim.Dovolim jima da povesta svoje mnenje in misli.
Vendar ne bom trpela njihovih trm.Ne bo se mi v trgovini metala po tleh in tulila,ker ji pač nočem kupiti bombone.Ali če rečem najprej naredi nalogo potem greš pa lahko ven se pa začne metati po tleh.
Taka je že od rojstva pa nisem jaz kriva.Prepozno smo odkrili bolezen ki ji je pustila posledice.Odkrili smo jo šele pri 7 letih.Ima celikijo.Vem da je še dodatno obremenjena s tem vendar trmala ne bo.Povej mi še kakšno metodo za pozdravitev trme.Drugače pa je zelo pametna in tudi drugače se razumeva še kar dobro.
LP vrtnica