‘kaj z otrokom’
Pozdravljeni!
Naša Nina je stara mesec in pol. Do zdaj je bila zadovoljna z ležanjem v košari, ki pa ji iz dneva v dan bolj preseda. Najbolj zadovoljna je na rokah, a ker sem veliko sama doma, jo vedno težje nosim. Vprašanje morda zveni malce čudno: kam oziroma v kaj jo lahko položim pri tej starosti? Obstaja kakšna literatura o tem, kdaj in kam lahko otroka poležemo ali posedemo, katere igrače so primerne za določeno starost in podobno, ali pa se lahko oprem le na izkušnje drugih staršev?
Nives K
Pozdravljena,
moj nasvet je, da si kupiš prenosni avtosedež, s katerim lahko otroka tudi prenašaš in služi tudi kot ležalnik. Postaviš ga na mizo v kuhinji, tako, da te otrok vidi in čuti, da ni sam v prostoru.
Dobijo se tudi igračke na stojalu, ki ga postaviš cca. 30 cm od otrokovih oči, da jih lahko gleda.
To so moje izkušnje; če ga boš navadila na “roke”, boš ga res mogla samo nositi.
Lep pozdrav in srečno – Marjana
Tudi naš malček je pogruntal kaj je to sladkost naročja. Zato ga čimvečkrat puščam v avtosedežu za dojenčke ali pa na sedežni. Prav tako uporabljam voziček.
Problem je, ker se hitro naveliča ležanja v avtosedežu (po 20 min) in ga je zopet treba dvigniti, vendar ga dam potem nazaj. Skušam biti čim bolj vztrajna pri tem in se ne vdam že ob prvem joku.
Nekako pri dveh mesecih je začel opazovati igračke in tudi nerodno zamahovati proti njim. Sposoben se je bil “pogovarjati” s slončkom, ki je visel na roči avtosedeža.
Kar se igrač tiče sem odkrila, da so Chiccove zelo priročne v tej starosti. Čeprav so nekoliko dražje, se jih splača nakupiti. Že same barve so izredno lepe in intenzivne in ponavadi so igrače dejansko oblikovane po meri dojenčka.
Prijateljica pa izdeluje svoje igrače. Iz lepenke oblikuje živalce, jih pobarva in obesi na vrvico. Malček potem veselo opazuje, kako se igračke vrtijo pod lestencem.
Pozdrav, Katarina
Zdravo
Tudi jaz imam masec in pol staro punčko. In prav tako so se mi prav te dni začela porajat enaka vprašanja. Ali me že vidi, ali se dolgočasi…
Sama sem ji nad posteljico obesila igračko oz igračke na stojalu ki se vrtijo ob glasbi, če jih naviješ.
Opazila sem, da jih je začela opazovati in se z njimi “pogovarjati”. Avtosedeža še nisem preizkusila ker se mi zdi še tako drobna zanj in tudi položaj sedenja se mi zdi nenaraven. Drugače pa jo izredno rada pestujem in se pogovarjam z njo. In prav nič se ne pritožuje, če jo potem, ko me že boli hrbtenica ali roke položim v posteljo. Mislim, da ji kar paše, da je malo sama. Aha, pa še ena zadeva jo izredno pomiri – kengurujček. Kar otrpne v njem in opazuje okolico. Tako lahko tudi kaj postorim.
Uživaj!
Tudi moj otrok se je, kot prav vsi navadil mojih rok.Jaz pravim , da je tako tudi prav.Jaz sem ga do enega leta, ko je shodil nosila s sabo na boku ali v storklji in priznam , da je bilo vcasih naporno, toda splaca se, saj so otroci dosti bolj vkljuceni v vsakdan, kot ce samo pasivno pazujejo stvari.
V nerazvitih dezelah je se danes navada, da mame prenasajo dojenske v rutah povsod s sabo in tako so otroci po rojstvu vec v stiku z mamo.Pri nas pa se je razvil nacin vzgoje, da je potrebno dajati otroka cim hitreje vstran od sebe, pa naj gre za svojo posteljico ali za nosenje na rokah ali spanje v svoji sobi.Dokazano je, da tesen telesni stik pripomore k dosti hitrejsemu psiho fizicnemu razvoju otroka.Vendar pa je danes na zalost cedalje manj casa in volje za dotike in ljubkovanje.Res, da je potrebno vcasih narediti stvari, kjer je otroka potrbno nekam odloziti, toda marsikaj se da narediti tudi z otrokom v narocju.
Danes pri malckovih dveh letih pa sploh ni vec problem, saj je volja poraziskovanju stvari mocnejsa, kot nenehno nosenje po rokah.Vcasih pa pase, da se pride zopet stisnit v moje narocje.Da ne bo pomote, tudi atijevo.Saj vse prehitro otroci odrastejo in takrat jih bomo s tezavo se dobili v svoje narocje.
Lp Mojca
Tudi moj malček se je pri starosti 1 meseca naveličal ležanja v košari in sem ga zato čez dan pogosto imela v stolčku na mizi ali na tleh. Uporabljala sem Maxi Cosi prenosni avtosedež in pa ležalnik za dojenčke (oba sta istočasno tudi gugalnika). Večinoma sem uporabljala ležalnik, ker sem mu pri tem lahko regulirala naklon za sedenje oz. ležanje. Ta ležalnik je za tako majhne dojenčke tudi veliko bolj primeren od prenosnega avtosedeža, kjer se naklona ne da regulirati in pa tudi pediatrinja mi je odsvetovala, da bi dojenček v avtosedežu presedel več kot 4 ure na dan. Na oba stolčka lahko pritrdiš tudi igračke in dojenček jih sprva opazuje, se potem začne z njimi pogovarjati in malo kasneje se začne z njimi tudi igrati. Že kmalu pa sem začela uporabljati tudi igralno blazino, na katero je pritrjen lok z igračkami. Mali je ležal na blazini in nad seboj opazoval igračke.
Pozdrav,
Nataša
Mojca, moram ti odgovoriti, ker se ne strinjam v celoti
s tvojimi trditvami.
Otrok mora biti tudi malce sam, tako se ze zgodaj malce nauči
samostojnosti, katero bo v bodoče rabim.
Tudi otrok , če je sam in lezi v posteljici ze nekaj počne, gleda , opazuje,
posluša glasbo, posluša zvoke kuhnijskim loncev, tudi to je vse novo za njega.
In menim da pa ga le ne moreš cel dan nositi.
Jaz mojo punčko ki je stara 3 mesece nosim 3 krat na dan po 15 minutk, to
pa je tudi vse, drugače pa se z njo pogovoarjam ko leziva, ko kuham je v avtosedezu, tudi če joka, ji povem da kuham itd.
mojca je pisal/pisala:
>
> Tudi moj otrok se je, kot prav vsi navadil mojih rok.Jaz
> pravim , da je tako tudi prav.Jaz sem ga do enega leta, ko je
> shodil nosila s sabo na boku ali v storklji in priznam , da
> je bilo vcasih naporno, toda splaca se, saj so otroci dosti
> bolj vkljuceni v vsakdan, kot ce samo pasivno pazujejo stvari.
> V nerazvitih dezelah je se danes navada, da mame prenasajo
> dojenske v rutah povsod s sabo in tako so otroci po rojstvu
> vec v stiku z mamo.Pri nas pa se je razvil nacin vzgoje, da
> je potrebno dajati otroka cim hitreje vstran od sebe, pa naj
> gre za svojo posteljico ali za nosenje na rokah ali spanje v
> svoji sobi.Dokazano je, da tesen telesni stik pripomore k
> dosti hitrejsemu psiho fizicnemu razvoju otroka.Vendar pa je
> danes na zalost cedalje manj casa in volje za dotike in
> ljubkovanje.Res, da je potrebno vcasih narediti stvari, kjer
> je otroka potrbno nekam odloziti, toda marsikaj se da
> narediti tudi z otrokom v narocju.
> Danes pri malckovih dveh letih pa sploh ni vec problem, saj
> je volja poraziskovanju stvari mocnejsa, kot nenehno nosenje
> po rokah.Vcasih pa pase, da se pride zopet stisnit v moje
> narocje.Da ne bo pomote, tudi atijevo.Saj vse prehitro otroci
> odrastejo in takrat jih bomo s tezavo se dobili v svoje
> narocje.
>
> Lp Mojca
Nikakor se ne strinjam z Bojano. Otroci nas potrebujejo! In sicer tako, da čutijo našo telesno bližino. Z očmi niti pod razno ne občutij tega kar občutijo ko se dotikajo našega telesa. O razvajanju tu ni govora! Otrok ve le to, da je rad z nami in nikoli ne pomišlja (ker ne zna), da bi se razvajal ali nas “izkoriščal”.
Draga Bojana in Nives! Obdobje malega/nebogljenega dojencka bo tako hitro minilo, da bosta na koncu imeli slabo vest, ker ga premalo crkljata, ker sta v sluzbi ali pa otrok enostavno ne bo cartljiv! Predlagam, da ga imata na rokah kolikor gre ostalo pa v kengurujčku, ki je super zadeva ali pa v stolčku, ki je narejen za takšne majhne otročičke in lahko reguliraš naslon (tudi avto stolček Maxi Cosi je super, ker ima podporo za hrbtenico in glavo – uporabljaš ga pa lahko do 13 meseca).
Obilo užitvkov obema z vajinima sončkoma.
Drage mamice!
Imam tri leta in pol staro hčerko in iz mojih izkušenj vam povem, da je nošenje otroka, samo razvada. Jaz sem svojo hčerko nosila 6 mesecev, vendar le, ko je imela krče. Drugače pa sem jo zamotila drugače. Imela sem jo v stolčku, se z njo pogovarjala, malo se je igrala z igračkami … Imela pa sem tudi to srečo, da se je že pri 5 mesecih usedla in kaj kmalu začela laziti. Od takrat naprej je ni bilo več potrebno ne nositi, ker si je vse kar je želela priskrbela oz. ogledala sama.
Se ne strinjam. Nošenje otroka je stik, ki ga otrok potrebuje za pravilen razvoj, ne samo kadar nas potrebuje zaradi bolečin in strahu ampak tudi iz čistega užitka. Res je zelo naporno ampak ne traja dolgo. Imam pet in dveletno deklico, obe sem nosila in pestovala po želji in potrebi, pa nista ,,razvajeni,, .Z njima v naročju sem kuhala, spravljala in obešala perilo,…
drugače pa nam je prišel prav avtosedež, za počitek in nošenje je zelo praktičen.
Draga Bojana, saj tudi jaz nisem otroka prenasala 24 ur na dan.Saj je imel tudi samoto, to pa zelo redko.Ljudje smo krdelna bitja in tudi druzabna bitja in misel, da bo otrok razvajen se mi zdi neumestna.Jaz osebno si ne predstavljam, da bi otroka nosila samo 45 minut na dan, saj bi bil prikrajsan za marsikatero stvar.Otrok si mora razviti vse cute, to pa pise v vsaki knjigi, da je pri tem potrebno uporabljati tudi tipanje , vohanje , oprijemanje, okusanje ..itd…kar pa v posteljici in v lezalniku otrok sigurno ne dobi.Toliko o mojih mislih, sigurno pa vsaka mama dela tako, kot meni da je najboljse zanjo in za njenega otroka.Sicer pa pri sedmih , osmih mesecih otrok ze zna sam plaziti po stanovanju ga ni potrebno vec prenasati v toliksni meri, saj lahko ze sam pride do kaksen stvari.
Lp Mojca
Draga Nives!
Tudi jaz svojega dojenčka ves čas prenašam. Popolnoma se strinjam z Mojco. Prosim, pobrskaj malo po forumu nazaj .Tako vprašanje je že bilo in ena mamica je tako lepo in obširno odgovorila nanj. Neka mamica je napisala, da se je ob branju njenega odgovora zjokala, jaz ravno tako.
Pozdrav, Sonja.
Osebno nisem zagovornik puščanja otrok, da malo pojokajo. Mali dojenčki hočejo biti ves čas v materinem naročju, ker se tako enostavno počutijo bolj varne. Moja zelo pozitivna izkušnja je z uporabo štorklje, saj se me je dojenček ves čas tiščal in bil tako bolj miren, jaz pa sem imela obe roki prosti za delo in ostala dva otroka in hrbet me ni nič bolel. Dojenček potrebuje materino naročje enako kot njeno mleko.
Zaenkrat se nisem mama, imam pa svojega prvega otrocka ze na poti. Zelo zivo se spomnim predavanja dr. velickovica pri predmetu pediatrija (koncujem studij medicine), ki je povedal, da smo ljudje potomci nedonosenckov. z evolucijo so namrec cloveski mozgani vedno bolj rasli in zato se je vecal tudi obseg glave. Medenica pa je ostajala enako velika. prej naj bi bile zenske nosece 12 mesecev, prav zaradi postopnega disproporca medenice in otrokove glavice pa so preziveli otroci, ki so se rodili prezgodaj. zato se zdaj v bistvu vsi otroci rodijo “3 mesece prezgodaj”, ko bi po pravilih pradavnine morali biti se v maternici. S tem razlagajo tudi spremembo otrocka po 3 mesecu starosti, ko postane veliko bolj samostojen in zivahen, prej pa je v svojih ciklusih spanja in hranjenja se bolj podoben sebi v maternici.
Prav zaradi tega mislim, da otrok predvsem v prvih 3 mesecih potrebuje maksimalno kolicino materine blizine. in tudi potem mislim, da ga z nosenjem prav nic ne razvadis. Otroke imamo zato, da jih imamo radi in da smo cim vec z njimi.
Seveda pa tu obstajajo individualne razlike in mislim, da bi se morala vsaka mamica odlocati po svojih obcutkih. Ce je zadovoljna mama je zadovoljen tudi otrocek.
Lp Minka
Draga Nives,
tudi jaz sem imela takšnega otroka, ki ni hotel niti trenutka ležati in je bil stalno radoveden. zato sem ga zelo dosti prenašala v kengoruju, s tem, da tem tako malemu – do 3 mesecev močno oprla glavo, da mu ni preveč mahala. In obrnila sem ga naprej, tako da je lahko vse videl. Dosti ga je tudi mož nosil v kengeruju, tako da globokega vozička skoraj nismo potrebovali. Ko je lahko sedel, smo ga kar dali v športni voziček.
Preizkusite z kengorujem in ga obrnite proti svetu in boste videli, kako se bo obnašal. če mu to ne bo ustrezalo, bo že sam povedal. Upam pa, da vam bo nasvet koristil.
Veliko veselja z vašo malo Nino