Pozdravljeni!

Imam trinajst mesecev staro hčerko. Zanima me kdaj in kako naj jo začnem navajati na kahlico. Veliko ljudi me je opozorilo, da bi z uvajanjem že morala začeti. Osebno se mi zdi otrok še premejhen. Kaj misliti vi? Kakšne so vaše izkušnje? Kako naj začnem? S kakšnimi prijemi?
Sama se ne vem odločiti, saj nimam ideje kako se poprijeti s tem. Kdaj naj otroka posadim na kahlico, kakšna kahlica je najbolj primerna, naj to postane ritual ali naj se prilagajam otroku in njegovemu razpoloženju…….???
Vsakega nasveta bom zelo vesela.
Opišite mi vaše izkušnje. S kakšnimi problemi ste se pri tem soočalii, kdaj ste začeli?
Hvala

Pozdravljena!

Sem mamica šest letnega fantka in hčerke stare nekaj več kot dve leti. Tudi pri nas je bilo isto, vsi so mi dajali takšne in drugačne nasveta kdaj in kako posaditi otroka na kahlo, pa se nanje nisem kaj preveč ozirala. Držala sem se nekako načela, da mi bo otrok sam sporočil, kdaj bi rad šel sedet na kahlo. Pri obeh smo nekje okrog 1. rojstnega dne nabavili kahlice (takšne, ki imajo naslonjalo, kot stolček). Postavili smo jo na vidno mesto v kopalnici in ju večkrat opozorili nanjo, ampak ti povem, da kakšnega posebnega odziva ni bilo kar nekaj časa. Sin je potem pri dveh letih in desetih mesecih ponoči postal suh ( ni bil polulan) in potem smo ga počasi začeli prepričevati naj tudi podnevi lula v kahlo in takrat je tudi sam začel lulati, najprej na kahlo, potem pa kar na školjko. Čez kakšne dva tedna se je odločil, da bo tudi kakal na kahlico in od takrat dalje pravzaprav je postal v 14 dneh suh – brez, da si se enkrat samkrat polulal ali pokakal ponoči. Pri hčeri je bilo podobno, pri enem letu smo ji kupili kahlo in jo dali v kopalnico. Večkrat smo jo prepričevali (ampak brez siljenja), daj vsedi se malo na kahlo, ampak ni kazala kakšnega zanimanja. Včasih, ampak res včasih se je še vsedla, ampak le občena, naga nikakor ne. Potem pa smo enkrat, ko je bila stara leto in pol hodili po trgovini z igračami in tam si je zaželela punčko. Kupili smo ji jo ampak takšno z kahlo. Zgodil se je čudež. Ona je igrala mamico in posajala dojenčka na kahlico, jaz sem ji prinesla njeno in obe sta sedeli vsaka na svoji kahlici. Odličen začetek. Ko pa ji je enkrat uspelo, da se je polulala vanjo, je bila presrečna. Še pred drugim rojstnim dnem je postala popolnoma čista in sploh ni nikakršnega problema z njo. Moje načelo je vedno bilo, da se stvari same uredijo, ko otrok dozori v glavi, in nobenega nisem silila, ali po riti, ker ni hotel sedeti na kahli, čeprav so mi pri sinu večkrat solili pamet, se nisem dala prepričati in vztrajala pri svojem, mislim in vidim, da uspešno.

Upam, da si iz tega nekaj potegnila, da hčere ne boš silila v nekaj zakar še ni dozorela v glavici in da bo vama prehod na zanjo nekaj res, zelooooo velikega predvsem v užitek. Kako se boš odločila, pa je seveda tvoja odločitev.

Lepo pozdravljena in veliko užitkov ob tvoji hčerkici.

Mojca

Tudi mi smo naredili podobno. Sinu smo kupili kahlico in jo dali v kopalnico. Takrat je bil star malo več kakor leto dni. Zdaj je star dve leti in čeprav še ni suh, zelo rad sedi na kahlici in je ves navdušen, če se mu uspe polulati. Ponavadi ga damo na kahlico takoj, ko se zbudi po popoldanskem počitku. Pomembno se mi zdi, da otroka ne siliš, ampak da mu te stvari predstaviš skozi igro, tako da kahla ne postane kakšen bavbav ali da otrok dobi odpor. Ko bo punčka pripravljena za ta korak, ti bo brez skrbi dala vedeti. Glede nasvetov pa tole: svojega otroka najbolje poznata edino ti in očka, zato se ne pustita motiti.

Lep pozdrav in veliko uspeha,

Tinka

Hčerki sem kupila kahlico v obliki WC školjke. Na pokrovu je imela rožico, ki je potem, ko si jo pritisnil, začela igrati. In tako se je tudi začelo. Pri enem letu sem jo vsako jutro, ko je vsata dala takoj na kahlico. Med tem ko je sedela sem ji prebirala pravljico. Po dveh mesecih, ko je bila na jutranje lulanje že navajena, sem začela isto delati še po popoldanskem počitku. Minili so štirje meseci, bil je junij. Hčerko sem še vedno puščala v plenicah in jo spraševala če jo tišči lulat. Po 14 dneh je bila brez plenic. V bistvu me ni znala niti vprašati, ampak je samo izrekla nek poseben glas. Res je bila zelo pridna, oz. je še vedno zelo pridna. Imela je 16 mesecev in je bila že brez plenic. Ponoči pa smo jih imeli do dveh let, oz. mokre so bile do dveh let, pustila pa sem ji jih do dveh let in pol. Moja hčerka je namreč od večera do jutra spisa po liter mleka in lulanja je bilo ……

Sama mislim, da je to zelo odvisno od mamice. Nekatere se pač potrudijo, druge pa ne. Je pa tudi odvisno, če je otrok v vrtcu ali doma.