Najdi forum

Sončen pozdrav!
Drugo leto bo hčerka začela obiskovati devetletko.V iskalniku sem našla nekaj odgovorov na to temo in sicer v maju. Zanima me, če ima kdo otroka, ki je letos začel obiskovati devetletko. Kako se vam zdi, so otroci lepo sprejeli, so
zadovoljni,… Prosim za izkušnje, mnenja,…

Sama imam dva otroka v devetletki-2. in 3. razred.Zadovoljna sem in otroka sta tudi zelo zadovoljna v šoli.Vprvem razredu delajo malce več kot v mali šoli in malo manj kot v 1. razredu osemletke.Pri nas smo že prebili led-našoli so že tri generacije devetletkarjev.
V takšnem sistemu je potrebno veliko sodelovanja staršev – pa saj je bilo tako tudi v osemletki.
.

Jaz imam pa hčerko v 1. razredu osemletke in sem zelo razočarana nad našim šolstvom. Ko je bila v vrtcu, v mali šoli, so nam prali možgane, da otroke naj ne učimo pisati, brati..itd, kajti, da se bodo vse to pravilno učili v šoli. Ko pa prestopi prag šole, je pa vse drugačno. Po spisku šole, smo knjige nabavili za 1. razred osnovne šole. Razredničarka je pa učbenike za slovenščino pobrala in zamenjala za učbenike 2. razreda devetletke. Šola ni devetletka, niti program naj ne bi bil. Tako, da imamo z našo prvošolko velike probleme saj na pozna črk, kaj šele, da bi znala brati ali pisati besede. Saj se v šoli učijo in berejo kar cele besede in stavke. Naša pa ne pozna niti črk. Tako smo morali v enem mesecu doma osvojiti celotno abecedo, poleg tega pa začeli še brati in pisati. Mislim, da otroci niso hiperaktivni, da bi lahko v enem mesecu nadoknadili zamujeno eno leto. Sicer pa za to krivim neenotno šolstvo pri nas. Upam, da bomo v enem letu nadoknadili vse, kar smo zamudili. Tako, da vsem bodočim staršem prvošolčkov osemletke, ki bodo prestopili šolski prag naslednje leto, svetujem naučite svoje otroke abecede in brati vsaj kratkih besed v tem letu, ko imate še čas.
Sonja

V prvem razredu devetletke se na naši šoli niso učili črk.Kdor je znal kaj prebrati je pač prebral.Opismenjevanje je raztegnjeno na celotno drugo šolsko leto.Ne vem,kako se je lahko učiteljica odločila zamenjati program -ali se to sme? Vprvem razredu je veliko otrok, ki še niso dopolnili 6 let.Ali niso PREOBREMENJENI? Pozanimajte se pri ustreznih službah ali smejo spreminjati učni program.

Kolikor jaz vem, mora imeti učiteljica dodatno izobrazbo, tečaj za izvajanje devetletke. Da ne govorim o pogojih, ki jih mora izpolnjevati šola za izvajanje programa. Potrebna je tudi prisotnost usposobljene vzgojiteljice.Tako, da je ravnanje vaše učiteljice malo čudno.Pozanimajte se pri pristojnih, če je to pravilno oz. če se bo ponavljalo. Pozdrav !

Jaz imam hčerko v 1-razredu devetletke. Sem zelo zadovoljna. Veliko se igrajo, pojejo, rišejo. Delajo po skupinah, po kosilu grejo počivat na blazine.
Vsi starši, ki imajo otroke v devetletki so zelo zadovoljni, medtem ko v osemletki vsi starši jamrajo kako stresen je prvi razred.

Moj sin obiskuje prvi razred osemletke in moram priznati, da je sola dokaj resna stvar. Mocno pa dvomim, da je devetletka bistveno lazja, sploh ce upostevamo starostno razliko pri otrocih. Morda je samo zacetek nekoliko blazji.

Dopolnilo k ucnemu nacrtu za matematiko za osemletko vsebuje priporocilo, da naj ucitelji teme, ki so enake v osemletki in devetletki ,delajo po učnem načrtu za devetletko. Torej bi, teoreticno gledano, za 2. razred osemletke lahko uporabljal ucbenik za 3. razred devetletke (vsaj za teme, ki so enake). Negativna stran je, da cisto vse ni enako, pozitivna pa, da so novi ucbeniki veliko lepse napisani kot stari.
Pri matematiki bi torej uciteljica lahko postopala tako.

Moj sin obiskuje drugi razred devetletke in v prejsnjih temah sem ze kar nekaj stvari napisala o devetletki.Jaz imam pac precej negativnih izkusenj, od prenatrpanosti do nekorektnega odnosa uciteljice…, ki se letos samo se nadaljuje.Seveda je vsak stars in vsak otrok zgodba zase , toda mislim, da najvecji pecat pozitivnosti in negativnosti daje uciteljicino delo v razredu in njena zahtevnost do otrok.Saj je tudi uciteljem tezko, ker so bili do sedaj vajeni starega sistema in zelo redki se uspejo iz starega osemletnega ucnega nacrta popolnoma izklopiti in preiti na otroku bolj prijazen devetletni nacin.Sam ucni nacrt in tudi knjige zanj pa so sigurno bolj prijazni in ucitelji bodo morali se dosti narediti, da bo devetletka taksan, kot so si jo zamislili.
Taksno je moje mnenje

Lp Mojca

Pridruzujem se Mojcinem mnenju. Sola stoji in pade z uciteljem.

Moja hčerka obiskuje drugi razred osemletke in sem zelo zadovoljna.V prvem razredu so se celo leto učili pisati,velike,male tiskane črke in male pisane črke,tako da so se naučili vsi,tudi tisti,ki prej niso znali pisati.Isto je bilo z branjem.Jaz sem bila zelo zadovoljna,je pa res da je šola resna stvar.Učiteljica je stroga,a so jo imeli otroci zelo radi.
Pa še knjige:tudi pri nas uporabljajo knjige za devetletko v drugem razredu jih imajo za tretji razred devetletke.

Lp,Ana

Pozdravljeni! Moj sin obiskuje tretji razred devetletke.To je popolnoma enako kot drugi razred osemletke. Torej je razlika v osemletki in devetletki le ta, da je prvi razred devetletke to kar je “osemletkarje” mala šola. Pa še to, da devetletkarji v prvem razredu spoznajo števila do dvajset. Toda tudi to je vse odvisno od vzgojiteljice ozirpma učiteljice. S spdelavsko imava enako stara otroka. Moj je bil v prvem razredu devetletke, pa ni imel nikoli domače naloge, njen je pa obiskoval malo šolo, pa je imel vsak dan razren petka domačo nalogo, ker je pač imel zahtevno vzgojiteljico v tej mali šoli. Danes, ko je njen v drugem razredu osemletke, moj pa v tretjem devetletke, pa se praktično učita isto. Moj je edino razočaran, ker v razredu ni več blazin za popoldanski počitek in ker ni več časa za igro. Hodi pa rad v šolo. Vseeno je ali je v osemletki ali devetletki, na koncu osnovne šole bomo vsi na istem in zbirali točke za srednjo šolo, tisto so šele travme. Šola je bila za otroka vedno stresna (za ene manj za ene več) in drugače ne more biti, ker je sicer ( na žalost) ne bi jemali resno. LP!

Pozdravljeni,

popolnoma isto devetletka ali osemletka ni, je pa zelo podobno. Ucni nacrt za matematiko za devetletko vsebuje zgodnejse uvajanje (glede na osemletko) koncepta operacij mnozenja in deljenja ter delov celote, daljse obdobje utrjevanja racunanja brez prehoda, novo poglavje Obdelava podatkov (kombinatorika, verjetnost, statistika), veliko vec simbolike v 4. in 5. razredu in se marsikaj. Verjamem pa da so razlike s stalisca starsev malenkostne.

Nacini dela, ki se povezujejo z devetletko (skupinsko delo, ucenje skozi igro, nivojski pouk) pa so ze stari in naj (poudarjam naj) bi se uporabljali tudi v osemletki.

lp
Alenka

Po začetnem razočaranju, ko se že prvi dan niso učili pisati in brati se je moja prvošolka devetletke le prilagodila in sedaj hodi z veseljem v šolo, ki pa očitno ni zahtevna, saj se res veliko igrajo. Smo pa opazili, da se je sama po sebi precej zresnila in hoče dokazati, da je že “velika” (hodi sama spat, se sama zjutraj obleče….).

Veseli me, da je vasa deklica zadovoljna s solo. Ponovila bi rada, da se za “igro” mnogokrat skriva zelo resno ucenje. Otroku prijazno solo namrec zaznamuje obcutek(!) nezahtevnosti. Z oceno, koliko devetletka je oz. ni zahtevna, pa le se malo pocakajte…vsaj do racunov z neznanim clenom.

Ce pa ste zares prepricani, da je ucni nacrt krepko pod nivojem vasega otroka, morate ukrepati. Diferencirano delo je eden izmed najpomembnejsih nacinov dela v devetletki.

Moja povprasevanja po organizaciji, ki bi spremljala nadarjene otroke, za sedaj niso obrodila uspehov.

Alenka

Ravno zdaj imava s hčerko problem- neznan člen v računanju do 20. Delam z njo, razlagam ji, bratca ji pomagata.Razume kako mora stvar izpeljati, ko pa začne računati se izgubi.Do učiteljice mi ni uspelo še priti.Doma računava s pripomočki,v šoli pa ne.Zdaj so v delavnem zvezku začeli računati z računskim trakom. Mislim, da ima moja deklica težave že z preprostim računanjem do 20.Lani zanjo št.16 ni obstajala.No, letos ji je končno uspelo število vključit med
števila, zdaj pa to.Zelo sem zaskrbljena.Punčka je delavna,morda tudi prehitra. Pomagam ji, skupaj se učiva, morda pa nimam pravega pristopa.S fanti sem sicer delala enako, ampak onadva nista imela takih problemov. Ali ima katera izkušnje s tem? Nama lahko svetujete?
Pozdrav. Irena

Pozdravljeni,

poznam eno samo resitev tega problema in to je delo s konkretnim materialom dokler otrok SAM ne dojame “trika” (npr. neznan zmanjsevanec je vsota odstevanca in razlike ali pa neznan sestevanec je razlika vsote in drugega sestevanca). Racune zastavimo v obliki problemske situacije (zgodbice) Otrok
1.izracuna racune s pomocjo ponazoril (krozci, palicice, kocke, prstki, kjer gre ipd.),

2. narise slike za racune

3. racune pise drugega pod drugim, tako da se vidi oblika
13-x=11
17-x=13
12-x=10
(namesto x so seveda kvadratki z vstavljenimi resitvami)
Pri vsaki situaciji otrok z razmislekom (ce jih imam 13, koliko jih moram dati stran, da mi jih ostane 11?) s pomocjo konkretnega materiala dobi resitev.

4. ucitelj ob zbirki racunov sprasuje. “Kaj opazis?.” Dokler otrok sam ne opazi pravila-trika(x=13-11) ali kakorkoli ze zadevo imenujemo, ga ucitelj ne pove. Slisi se grozno zamudno in tudi je. Naenkrat otrok predela priblizno 10 situacij in iz njih zapise 10 racunov. Po mojih izkusnjah lahko traja tudi teden dni vsakodnevnega dela, da otrok zares dojame najpreprostejse racune (12+x=17…x=17-12). Se pa obrestuje. V nobenem primeru ne nadaljujemo z abstraktnejsim nacinom dokler ni otrok vsaj enkrat SAM prisel do ugotovitve, da “tisto v okvircku lahko izracuna tako in tako..”.Nikakor ni dobro posegati po abstraktnejsih prpomockih tipa racunski trak, dokler ta del ni bil osvojen.

Ne vem kaj tocno ste mislili s stavkom: “Razume kako mora stvar izpeljati, ko pa začne računati se izgubi”?

Naj pa priznam, da imajo otroci strasne tezave z temi racuni ne glede na to na kak nacin jim jih predstavimo. Vcasih se zdi kot da se niso dovolj zreli za tak nacin razmisljanja.

lp
Alenka

p.s: Kljub vsemu svojega sina po tem postopku nisem uspela nauciti takih racunov niti v prvi desetici. Sedaj cakam, da bo se malo starejsi.

HČI VE, DA MORA,ČE SO V KVADRATKU 4 PALČICE, ZA ENAČAJEM PA SEDEM PALIČIC DODATI TOLIKO PALIČIC,DA JIH BO NA OBEH STRANEH ENAČBE ENAKO.KO PA DOBI ENAČBO NAPISANO ,SE IZGUBI, S PRSTKI NEKAJ ZAKVAČKA IN PONAVADI DANI ŠTEVILI SEŠTEJE IN VPIŠE V KVADRATEK.
HVALA ZA IZČRPEN ODGOVOR.JAVILA BOM ALI SVA BILI S HČERKO USPEŠNI .

Kot učiteljica na predmetni stopnji naj povem, da devetletka ni prav nič bolj prijazna kot osemletka. Otroci so dlje v šoli, vsi predmeti so ocenjeni številčno in zdi se mi, da so otroci veliko bolj obremenjeni. Za razredno stopnjo ne vem, se pa učiteljice pritožujejo, da je program kar prezahteven za tako stare otroke in se skušajo znajti po svoje. Dejansko lahko že po nekaterih učbenikih vidite, da ni velikih razlik, saj na njem lahko piše, da je primeren za sedmi razred devetletke in šesti razred osemletke. Tudi v osemletki so učni načrti ponekod tako kot v devetletki.

Sama sem nad reformo v šoli zelo razočarana!

Pozdravljeni!
Sin bo konec leta star 6 let in hodi v devetletko. Mislim, da se v šoli zelo dobro počuti in rad hodi tja, medtem ko vrtca ni rad obiskoval. Spoznal je mnogo novih otrok (od prej ni poznal nikogar). Kljub temu pa mi večkrat pove, da so drugi otroci, predvsem fantje, nasilni in ga tepejo, prav tako ga tudi izsiljujejo, da mora zamenjati igrače (seveda boljše za slabše). Srečuje se z različnimi težavami pri pri vživljanju v novo skupnost, a jih ob spodbudi bolj ali manj uspešno rešuje sam.
Tudi po pouku je doma bolj aktiven kot takrat, ko je obiskoval še vrtec (takrat si je venomer želel gledati televizijo).
Drug problem pa so šolske zadolžitve (domače naloge in drugo), ki jih opravlja z velikim odporom in na hitro. Nerad natančno barva, ni prav spreten pri barvanju in risanju… Zaenkrat ga ne silim preveč in upam, da bo z meseci postal bolj zrel.

Moj sin je letos začel obiskovati prvi razred devetletke in moram priznati, da od teh 6-letnikov veliko več zahtevajo, kot pa od otrok v mali šoli v vrtcu. Je zelo komunikativen, lahko se vklaplja v družbo, vendar pa si, odkar je začel hoditi v šolo, grize nohte- in to čisto do živega. Tega, dokler je bil v vrtcu ni nikoli počel.
Ali je to preobremenjenost ali kaj!? Pogovorila sem se z učiteljico, vendar pravi, da je vse v najlepšem redu, nič stresnega ali karkoli, da se on odlično počuti v šoli…
Ali naj grem z njim k psihologu ali kaj? Če ima kdo podobne probleme naj mi napiše, kako jih je rešil oz. vsaj omilil.
Hvala!

New Report

Close