Dragi Petra in Kaja, če bosta spet kaj prebirali, sem nekaj malega napisala v Re: novo življenje, ker sem pomotoma pozabila nastaviti novo temo. LP Gea

Draga Gea,

pretresla me je tvoja zgodba. Tudi jaz sem rinila z glavo skozi zid, pa sem imela takrat 36 let , tako da bi lahko že bila zrela. Ni pomagalo, da so mi starši govorili, da ni zame, jaz sem imela svoj prav in žal mi je, da jih nisem poslušala. Je pa res, da bivši mož ni ne pil, ne poležaval in lenaril, ampak je bil priden. Midva se pač nisva ujela. Takrat nisem imela nikogar, ki bi se mu lahko zaupala.Ko je zvečer mala zaspala, sem cele večere jokala.

Očka ima rad hčerkico, že od vsega začetka je z njo 2x na teden – v sredo gre v vrtec po njo, ob sobotah pa cel dan. Parkrat na leto jo ima tudi čez vikend, poleti pa nekako 5 dni skupaj. Mala je bila vedno rada tam, saj živi njen očka skupaj s starši. Za otroka ni stikov z očetom nikoli preveč. Skrbi me, ker je pri tvojem prisotna pijača in nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo na cesti. Upajmo, da je ne bo ščuval proti tebi. Kakšne pa so bile njegove vzgojne metode, kjer nista mogla priti skupaj ?

Poizkusi si najti brezplačno pravno pomoč in čimprej izterjaj od njega denar.Mogoče imaš kakšno prijateljico, ki bi lahko bila z malo kakšen dan.

Verjamem, da ti je hudo in nihče ne bi bil rad v tvoji koži. Poizkusi čez dan te črne misli poslati stran, da mala ne bo čutila, da je kaj narobe. Ne čuti se krivo, če ti ne bo vedno uspelo.

Boš videla, tudi zate in za tvojo sončico bo posijalo sonce. Slej ko prej. Dobro se z dobrim vrača.

Drži se, Kaja