brez dude
Sama sem pred štirimi meseci prav tu postavila enako vprašanje… Zdaj je moj sin star štiri mesece in ima dudo, čeprav po novem raje uporablaj prst…mene pa nič več ne peče vest…
So me potolažili, da ni z zobki drugih starejših otrok nič narobe…
Pobrskaj še po starih odgovorih.
Te pa popolnoma razumem…
Srečno, Anita
¨Tudi sama sem pred porodom govorila, da moj sin že ne bo imel ne dude ne “flaše”. Prve dni je imel močan sesalni refleks, tako, da je hotel biti ves čas na prsih, kar pa je bilo boleče in utrudljivo. In tako je bila duda moja rešiteljica. Danes, ko je star tri mesece, noče več dude in sem duda postala sama, ker ga lahko edino na ta način potolažim, ne glede na to ali je lačen ali ne. Menim, da duda ni tako napačna, saj jo lahko , ko otrok zaspi vzameš ven. Pa tudi – dudo smo imeli skoraj vsi in ob pravilni – zmerno dolgi uporabi, mislim, da nikomur ne škodi.
Moj sin ni nikoli imel dude, ker je ni maral. Od začetka smo mu jo parkrat ponudili, pa jo je takoj pljunil ven, zato mu je sploh nismo več poskusili dati. Prva dva ali tri mesece je občasno sesal palček, potem pa še to ne več. Je pa res, da se je lahko potolažil pri meni vedno, ko je to hotel (in to ni bilo tako redko, tako da sem se včasih počutila kot duda na dveh nogah, ampak tudi to je minilo). Mislim, da zaradi neuporabe dude ni jokal nič več in nič bolj pogosto. Če otroka dojiš in če te ne moti, da se večkrat pri tebi tudi pocrklja, se mi zdi to kar dobra rešitev – vsaj nam je ustrezala.
Srečno!
Tudi jaz sem bila mnenja, da je za otroka bolje, če ne uporablja dude. Nekako pri treh mesecih je začel sesati palec in po premisleku sem se odločila, da je vseeno boljša duda, saj mu jo sčasoma lahko vzameš, prst pa ima nenehno “pri roki” in težko mu onemogočiš njegovo sesanje.
Z dudo smo opravili nekako pri treh letih, ko se je prostovoljno odločil, da jo vrže v smeti. Prej ni bil pripravljen, jaz pa ga tudi nisem silila. Naj omenim še to, da sledi na zobeh ni pustila.
Pri nas je pa dudo pri treh letih odnesel Božiček. Mlajša, katera dude ni hotela, je pa še danes prisesana na palec. Tega Božiček žal ne more odnesti:))).
Občudujem mamice, katere ste tako velikokrat pripravljene svoje otroke podojiti. Jaz sama v dojenju nisem nikoli uživala in sem ga kar kmalu opustila. Mogoče, če bi imela dovolj mleka, če bi bil otrok ješč, to ne bi bilo tako mukotrpno zame. Tako pa moram reči, da mi je bilo dojenje predvsem v breme.
Meni je otroška zobozdravnica dejala, da do leta in pol duda ne škoduje rasti zob in tako sedaj malo manj kompliciram. Seveda sem se je takoj po porodu tudi sama branila z vsemi štitimi, potem pa sem štiri tedne po rojstvu en cel dan letala okoli zdravnikov zaradi slepiča in prišla domov le podojit dojenčka – nekako po uri… Vmes, če je jokal, so mu moji starši dali dudo – in je preživel. Sedaj je star pol leta in mu damo dudo le za zaspat, kadar ne zaspi kar ob dojenju.
Ker je že od začetka sin močno sesal, smo kar kmalu ugotovili koristnosti tako osovražene dude. Problem je bilo tudi njegovo preizkušanje vsega z usti, saj je nekako od 3-4 meseca pričel vse nositi v usta. To pa je kadar smo šli kam ven pomenilo, da je bil v začetku ves moker, kasneje pa je postalo celo nevarno, tako da smo tudi to včasih preprečevali kar z dudo.
Sedaj je star 10 mesecev in ima dudo le za spat in pa v avtu, ko vožnja postane predolga.
Otroška zobozravnica pa mi je celo svetovala, da v primeru, da začne sesati palec, dudo kar vsilimo, saj je dosti manj škodljiva za zobke, pa tudi laže se je otrok odvadi.