Sicer je to že za mano, pa me vendar zanima kako ste-tiste pač, ki ste že rodile doživljale poporodno depresijo.
Preden sem prvič rodila, sem si mislila, da je to samo eno nakladanje- ti čustveni izbruhi, pa solze, solze! Na začetku, takoj po porodu je bilo še kar, ko pa sem prišla iz porodnišnice se je začelo-nekako 14 dni po porodu. Vse me je ganilo, prizadelo, razveselilo, vsak občutek je bil 10x močnejši kot v “normalnem času”.
Od moža sem zahtevala več pozornosti, crkljanja in stiskanja -kot kakšno nebogljeno dete. Vse skupaj je trajalo kar mesec dni, preden so se hormoni mali umirili in je steklo vse po starem.
Prijateljica je poporodno depresijo čutila huje, tako, da so ji pripisali pomirjevalne tablete, saj čustvenim izbruhom ni bilo konca in se je le tako lahko umirila.
Vsaka od nas to doživlja drugače, je pa zanimivo, kako se lahko hormoni poigrajo z nami.

Saša

Hvala bogu, da je to za nami! Tudi jaz sem mislila, da je to nakladanje, zlasti, ker mi je prvi mesec ali dva šlo vse telo dobro. Bila sem presrečna.Po kakih dveh mesecih pa me je vrglo…Zdelo se mi je, da otrok premalo je, da ima kakšno potuhnjeno bolezen, sama sebi sem se neskončno smilila, ker moram še kuhati in pospravljati, kot da nimam dovolj dela z opazovanjem otroka, previjanjem, hranjenjem in temi stvarmi.Ljudje, ki jih imam najraje (mož, starši, sestra in prijateljice) in vem da me imajo radi, so se mi zdeli kot vesoljci z drugega planeta.Zdelo se mi je nezaslišano, da si drznejo živeti naprej, kot da ni nič posebnega, jaz pa sem imela toliko skrbi…To je trajalo kakšen mesec, potem pa se je kar naenkrat, tako kot se je začelo, tudi končalo.Nekateri so me prepričevali, da to ni poporodna depresija, ker se je pojavila tako pozno, vendar sem prepričana, da je bilo to to, ker ne prej in ne kasneje nisem bila nikoli tako težavna!

Sama s kakšno depresijo nisem imela težav in sem vesela, da je tako. Verjetno mi je bilo kar nekaj prihranjenega. Bila sem pa neznansko utrujena….kar nekaj mesecev skupaj… tako nespečih otrok nikomur ne privoščim.

Hay,
Meni se je to zgodilo še v bolnici, kakšen 4 dan. Vsakih 15 minut sem se jokala. Sploh se nisem mogla kontrolirat – kar jokala sem. Po kakšnih 3 dneh je minilo.
Ko sem prišla domov iz bolnice pa me je kar nekaj časa pregenjal ta občutek sedaj pa nisi več svobodna; še če greš za 1 uro ven ves čas misliš na otroka…
No 1 leto se mi zdi res kar naporno – tako čustveno kot fizično. Toliko je stvari, ki se spremenijo – pa te neprespane noči… No vsekakor pa je polno čudovitih trenutkov, ki jih moraš doživeti!
Lep pozdrav!

No, jaz moram reči, da so meni hormoni nagajali celo nosečnost, še bolj so mi jo pa zagodli nekako tri mesece po porodu. Dobro, da je mimo. Ne bi želela še enkrat to doživljati.