Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja Izkušnje s porodnišnicami

Izkušnje s porodnišnicami

Zadnje čase veliko slišim o slabem odnosu osebja v porodnišnicah do mamic, še predvsem v Ljubljani. Zanima me kakšne so vaše izkušnje.

Irena

Pred porodom sem bila 3 dni na oddelku, kjer je bilo vse v redu, dan poroda pa je bil najhujši dan v mojem življenju. V glavnem zaradi popadkov, naletela sem pa tudi na sila neprijazno sestro oz. babico, ki me je skoz nekaj nadirala. Bila sem sama v sobi v kateri je bi nekaj časa prepih, mokra od spodaj, zmešana od umetnih popadkov. Babica me je le na vsake toliko časa prišla malo pogledat, pa še takrat dodala kakšno pikro. Zafrknila me je tudi s tem, ko mi je rekla, da naj mož. oz. fant pride šele čez ene 2 ure, vmes me je priklopila na umetne popadke in tiste 2 ure sta se mi vlekle kot 2 dni. Ko je prišel fant se je vse nekaj spremenilo, bolj so se začeli zanimat, dali so mi tudi masko, katera me je uspavala. Takrat se je zamenjala tudi babica, ki je bila bolša od prve. Ko sem rodila po ene 6 urah umetnih popadkov, je prišla tretja babica, ki je bila najbolj prijazna od vseh treh. Na oddelku je bilo pa potem v glavnem spet vse v redu.

Lep pozdrav in upam da nisem preveč zastrašila, vsem bodočim mamicam pa priporočam naj bodo partnerji pri porodu zraven.

V Ljubljanski porodnišnici sem rodila dvakrat. Obakrat je bil pri porodu tudi moj mož, obakrat sem rodila z umetnimi popadki in obakrat sem bila pri porodu z osebjem zadovoljna.

Kar se tiče časa po porodu pa sem imela velike težave z dojenjem. Kljub temu, da sem jemala tudi Tametil tablete (za mlečnost) in da je prvi otrok dobro vlekel, mleka ni in ni bilo dovolj. Otrok je ves čas jokal, bila sem pokonci vse noči in zadnji dan (ko so se mene in otroka končno usmilili s stekleničko mleka, ker je na teži izgubil več, kot je običajno) sem dobila še temperaturo (od napora….) in svoje bivanje v porodnišnici sem podaljšala še za en dan.

Tudi same procesije obiskov ne odobravam. Ljudje so nedisciplinirani, ne umijejo si rok in ostajajo na dolgih obiskih. Kratki obiski, ki vedo, da se morajo umiti, so vedno dobrodošli. Številni ljudje, ki v sobi predihavajo zrak, kašljajo, smrkajo, kihajo ter visijo v sobi cel dan pa ne prispevajo k dobremu počutju porodnic.

Špela

Letos sem imela svoj prvi porod v ljubljanski porodnišnici in glede na to, da nisem nič vedela kaj me čaka so sestre in zdravnice lepo ravnale in mi sproti povedale kaj se bo zgodilo (sem pa morala biti vseskozi radovedna). Rojevala sem 9 ur in sama sem poskušala biti prijazna in potrpežljiva. To pa sem dobila tudi nazaj. Ko sem s svojo punčko že ležala v porodni sobi, pa sem slišala žensko, ki je rojevala (proti koncu je že šlo) in se dobesedno drla kako je hudo in kako ona tega ne more itd. Reakcija osebja je bila temu primerna – ostra. Stvar je preprosta, moraš se maksimalno potruditi, zaupati sebi in tudi osebju, pa gre. Vsak človek pa ima lahko slab dan, na žalost pa smo ženske v času rojevanja in po porodu makcimalno občutljive.

Anita

Bi se kar strinjala z Anito. Če si sam prijazen in se tudi sicer trudiš po svojih najboljših močeh, je tudi osebje bolj prijazno. Sama sem začela proti koncu poroda precej glasno stokati, pa mi je babica lepo razložila, da je to sicer ne moti, da mi bo pa lažje. če bom to energijo uporabila za pritiskanje in res je bilo tako. Po porodu sem bila kar pet dni v porodnišnici (bilo je ravno med novoletnimi prazniki in specialist, ki naj bi pogledal moje dete zaradi kolkov je bil odsoten), tako da sem se srečala s kar nekaj sestrami in zdravnicami in ni bilo nič hudega. Ker je bil to moj prvi otrok, sem imela za osebje cel kup vprašanj, pa se mi je takrat zdelo, da ne dobim nobenega koristnega odgovora. Danes vem, da so si otročki zelo različni med seboj in ko se spoznata, ni nobenih vprašanj več Najbolje se e zanesti na lasten materinski občutek.

Tudi jaz sem lani rodila v ljubljanski porodnišnici – nikoli več!
Med porodom so me kljub mojemu odločnemu nasprotovanju “našopali”
s pain-killerji (dali so mi inijekcijo proti bolečinam) in me s tem tako omamili, da nisem mogla tako sodelovati kot sem hotela, čeprav sem bila na porod dobro pripravljena. Zdelo se mi je, da se to – porod namreč, ne dogaja meni, temveč kot da gledam film na TV. Skratka – zadeta k´ mamba!
Ker pa sem rojevala ravno med zamenjavo dnevne in nočne izmene, me je povrh vsega doletela še ta “čast”, da so se vsi nagnetli ravno v mojo sobo in jasno niso stali pri mojem vzglavju, temveč pri vznožju – seveda sem imela noge pripete v stremena. Intimno vzdušje, ni kaj.

To so moje izkušnje in še zdaj – pa je že več kot leto tega, se s solzami spominjam svoje prve porodne izkušnje. Pa naj se še kdo vpraša, zakaj je v Sloveniji tako malo otrok.

Tudi sama imam izkušnje z ljubljansko porodnišnico, ki pa so več ali manj pozitivne. Vse skupaj je potekalo v slogu: slab začetek dober konec. Negativno izkušnjo sem imela samo pri sprejemu in na sprejemno sestro sem še danes jezna. Njen odnos je bil nečloveški: v porodnišnico sem bila prepeljana, ker mi je odtekla voda, mesec dni prezgodaj. Sestra v pisarni mi je rekla naj vstanem in se slečem, ker tega nisem želela storiti, po navodilih sestre iz materinske šole, se je začela norčevat iz mene v stilu, da ponavljam nekaj kot papagaj in da pojma nimam zakaj se ne bi smela gibat. Malo sem bila šokirana, vendar se nisem dala prestrašiti. Ko me je vprašala, kako se mislim sleči sem ji jasno in glasno povedala, da v leže na vozičku, ona pa mi bo pomagala. Debelo je gledala, vendar je pomagala. Od trenutka, ko so me odpeljali iz te sobe dalje pa samo vse najboljše: prijaznost, podpora, razlaga za vse kar so naredili. Za vsako zdravilo, ki so mi ga dali so povedali za kaj je in vprašali, če se strinjam. Sredstev proti bolečinam mi niso dajali, dobila pa sem umetne popadke in kar nekajkrat sredstvo za sprostitev mišic. Čisto proti koncu pa še masko. Mož je bil ves čas prisoten, ker pa je porod trajal zelo dolgo (14 ur), ga je sestra vmes poslala za uro ven, naj gre jest, obljubila mu je, da bo ves čas ob meni in kljub temu, da sem ji rekla, da bom lahko sama, ker bolečine niso bile prehude, do poroda pa še daleč, je sedela ob meni in se ni premaknila, ker je tako obljubila mojemu možu. Proti koncu poroda, je bilo v sobi vse polno ljudi, ki so se z mano pogovarjali, me spodbujali in se hecali, tako da sem v določenem trenutku, celo rekla naj nehajo, ker zaradi smeha ne morem potiskati. Vse skupaj se je srečno končalo in z možem sva dobila sinka. Ker je bil prezgodaj rojen je imel nekaj manjših težav in sva bila v porodnišnici 10 dni. Otrok je imel hudo zlatenico in slabo je jedel. Vendar tudi pri tem, so mi bili samo v pomoč. Ker je bil nekaj dni ves čas pod lučko, so ga k meni nosili samo hranit. Vendar je nočna sestra vsak večer prišla k meni in mi povedala, da otroka od 23. do 5 . ure ne bo nosila k meni. Prosila sem jo, naj ga kljub temu prinese, ker ga želim dojiti pa je rekla, naj si iztisnem mleko in ga bo ona nahranila, jaz pa naj se odpočijem in naspim. Zjutraj, ko ga je prinesla pa je povedala kdaj je jedel in koliko je pojedel. Tudi zdravniki so bili zelo prijazni in korektni.

Za zakjuček naj povem, da je zelo veliko odvisno od tega kakšen odnos imaš do osebja, da več ali manj takšnega dobiš tudi nazaj.

Rodila sem v Postojni, čeprav sem iz Slovenske Bistrice, ker sem že veliko slabega slišala o mariborski bolnišnici. V Postojni je bilo super, sem pa šla nekaj dni pred rokom, vse lahko izbiraš, ali boš imela otroka ponoči ali ne… v glavnem najbolj važno je, kako se do tebe obnašajo po porodu, tako se vsaj meni zdi…in bilo je res lepo…

Anita

Na tole pa moram odgovoriti oz. nekaj dodati!

Tudi meni so dali najprej umetne popodake, ker so mislili, da bodo poleg mojih, ki sem ji imela, pospešili odpiranje, tako da sem skoraj 5 ur rojevala s popadki na 1 minuto in so bili dolgi 45 sekund. Nato so mi dali injekcije za dodatno sproščanje mišic in me s tem poslali spat – za 3-4 ure sploh ne vem kaj se je dogajalo, vem pa, da sem se zbudila, ko je popadek začel in zaspala takoj ko je ponehal. Ampak to je vse moralo biti tako, saj drugače ne bi rodila svoje prekrasne hčerkice. In vsak prvi porod (razen izjem) je dolg 8-12 ur.

Kar pa se tiče “intimnega vzdušja”, pa pri meni ni bilo nič drugače – tudi pri meni je bilo veliko “gledalcev”. Ampak to niso bili firbci, temveč strokovno podkovano osebje in tam nisi spolni objekt, ampak predmet obravnave, iz katerega je potrebno spraviti novo človeško bitje. Samo to je važno in ne intima ter podobno. Tudi že na oddelku, ko ležiš z otrokom, te pridejo (pred ostalimi ženskami v sobi) pregledat (nožnico, če se vse lepo celi in so prsa pripravljena na dojenje) zdravnik, kak asistent in po 1 ali 2 sestri. In to je ok, saj tam ni pomembna tvoja intima, ampak tvoje in otrokovo zdravje.

Ni vse tako črno kot izgleda! … in vse ima svoj dober namen!

Anita

Pozdravljena!

Rodila sem dvakrat.Prvo hčero v Ljubljani in drugo v Postojni.Imela sem to srečo da sem obakrat rodila v dveh urah , razlika je bila samo v obnašanju osebja. V Ljubljani je vse potekalo v zelo hladnem ozračju, da sem hitreje rodila so me dali na”flašo in me nafiksali”, tako da mi je bilo zelo slabo. Z menoj je bil tudi moj partner in mislim, da sem zaradi njegove pomoči (masiral mi je križ) lažje in hitreje rodila,. Mislim, da se tudi osebje drugače obnaša, če je mož prisoten.

Na Postojno pa imam dosti lepše spomine. Ker sem imela slabe popadke sem dobila “flašo”. Ko sem babco vprašala, če mi bodo dali kaj proti bolečinam, se je nasmejala in mi rekla, da ta zdravila nič ne pomagajo, da imajo bolj psihičen pomen. Zaradi tega sem ji hvaležna, saj mi ni bilo nič slabo in sem bila bolj pripravljena na popadek, ki mi ga je partner že v naprej napovedal. Poleg tega so me pri prvem porodu precej prerezali, po mojem nepotrebno, saj je imela hčera le 2, 8kg, pri drugem porodu pa mi je babca rekla,da ne reže če ni res nujno, zaradi česar sem ji spet hvaležna, ker sem naslednje jutro že hodila normalno, kljub temu, da je imela hčera 3,8kg.
Razlika med porodnišnicama je tudi ta, da moraš v Ljubljani takoj previjati otroka sama, v Postojni pa te crkljajo dokler nisi sama pripravljena. Sestre so bile prijazne in so odgovorile na vsa vprašanja, zvečer odpeljaje otroke stran, da si se lahko odpočil( jaz sem jo imela pri sebi, ker sem ponoči dojila).
Ko je v Ljubljani prišla vizita v sobo je morala biti tišina, v Postojni še vedela nisem, da je že vizita. Zdravnik je prišel do mene in me vprašal če rabim kakšne tablete proti bolečinam, kajti zakaj bi po nepotrebnem trpele.
Skratka lepše spomine imam na Postojno, kljub temu, da mi tudi v Ljubljani ni bilo hudega. Bilo je samo “bolj domače” in glede na to, da je vsako bodočo mamico strah kako se bo končal porod bila Postojna prava odločitev za moje strahove.
Če pa te še kaj zanima – piši. Pa srečno!

Kaj pa je potrebno narediti, da te sprejmejo v Postojni? In kako je tam z obiski? Ali ni za moža daleč priti na obisk, če dela v Ljubljani?

Hvala za odgovor!

Anita

V Postojni lahko radi vsaka, le zadnji mesec pred porodom, ko dobiš napotnico za porodnišnico poveš sestri, da ti jo napiše za Postojno.

Obiski so samo popoldne; če se ne motim od 14 – 16. Pokliči porodnišnico v Postojno in boš dobila vse informacije.

Na hodniku je tudi telefon, ki dela na kartico (kupiš jo pri vhodu) tako, da lahko telefoniraš kadarkoli.

O tem sem ze pisala na forumu Ginekologija…
V avgustu bom rodila tretjic, verjetno spet v LJ porodnisnici. Ne zelim rojevati v kaksni drugi slovenski porodnisnici, saj se vedno mislim, da je vsaj kar se z medicinskega stalisca tice, pri vas se vedno za porodnice najbolje poskrbljeno, toda vse otalo…
Poleg tega nam je Postojna predalec, o MB porodnisnici pa se slisi tudi cudne zgodbe.

Prvi porod, pred petimi leti je bil “klasicen”, umetno sprozen, z oksitocinom in predrtjem mehurjev, nato so mi (brez da bi me kdo kaj vprasal) dali sredstva proti bolecinam. Porod je bil dolg, naporen in bila sem totalno zadeta. Drugi porod pred dvema letoma in pol je bil “alternativen” in fanzasticen! Z alternativnim mislim le to, da je bila pri porodu prisotna “moja osebna” babica, porod je potekal brez pospesevanja in brez sredstev proti bolecinam, v pokoncnem polozaju, bolj po mojih zeljah in mojem “porodnem nacrtu”.

Zal pa je bil v obeh primerih odnos osebja v LJ porodnisnici katastrofalen. Ko sem pri drugem porodu omenila sprejemni sestri, da bo prisla k porodu “moja babica” in da bom poskusila preziveti vecino poroda v pokoncnem polozaju, sem morala poslusati marsikatero krepko in sarkasticno opazko. Moti me tako obnasanje
osebja, saj v LJ porodnisnici porodnice ne tretirajo kot samostojne osebnosti ampak kot stevilke. Ce katera zeli kaj drugace, si pac “nekaj izmisljuje”. Poleg tega mi drugic sprejemna sestra ni verjela, da imam popadke, ker jih CTG ni kazal. Bolj je verjela stroju, kot meni! Ko pa me je dezurna zdravnica pregledala, pa je ugotovila, da sem ze 7 cm odprta!

Saj tudi v soli za starse neprenehoma poudarjajo, da se v LJ porodnisnici da vse zmenit, toda v praksi so zadeve malce drugacne in se “posebnih zelja” porodnic ne spostuje primerno oz. se dajejo neprimerne opazke na ta racun. Dejstvo je, da dandansnji porod ni vec naraven, saj tako niti same zenske ne znamo vec. Toda mislim, da bi v LJ porodnisnici vseeno morali zaceti kaj delati tudi v tej smeri, da bi porodnicam omogocali porajanje po dolocenih (drugod ze uveljavljenih in normalnih) zeljah oz. da to postane nekaj normalnega ne pa posebnega (porodi v vodi, porodi v razlicnih polozajih, prisotnost drugih druzinskih clanov,…).

Sama sem bila domenjena s “svojo babico”, da se med (drugim) porodom lahko izrazam tudi glasovno. To ne pomeni, da sem se drla kot sraka, ampak sem uporabljala posebno tehniko, kjer tudi s pomocjo glasov (om, um) se dodatno pritiskas na prepono in pomagas pri izstisku ploda. Toda druga babica, ki je na koncu prisla pomagat me je takoj nadrla, da naj bom tiho. K sreci sem imela poleg “svojo babico”, da ji je razlozila, za kaj se gre in se meni ni bilo treba se z njo ukvarjati.

Vem,da je ena od porodnih sob opremljena malce drugace (sama sem sodelovala pri tem), toda jo je zelo tezko dobiti, saj imajo babice odpor do “drugacnega” dela in porodnico se vedno klasicno poskusajo na vse nacine polezti na hrbet in porajati kakor njim fizicno najbolj ustreza.

Kdaj bo tudi v LJ porodnisnici omogocen nadstandard? Mislim, da smo nekatere zenske pac pripravljene placati nekaj vec za doloceno zdravstveno storitev, zakaj naj bi bil porod pri tem izjema, oz. je to odvisno od porodnisnice?

Pa se nekaj: pri mojih prejsnih dveh bivanjih v porodnisnici me je izredno motilo tudi naslednje – pri vizitah, po porodu, je bila praksa naslednja: v sobo so prisli zdravniki in sestre, ki se nikoli niso predstavili. Zenske smo se morale ulezti na hrbet, sleci hlacke, razsiriti noge in pokazati mednozje, vsem na oceh, tudi ostalim “pacientkam”. Mislim, da se s tem postopkom zenske v LJ porodnisnici ponizuje, poleg tega pa krsijo eno od osnovnih pacientovih pravic do zasebnosti (gl. Pacientove pravice in dolznosti, poglavje “Zaupnost in zasebnost”, št.7.Bolnik ima pravico do prostorske in zvočne zasebnosti). Na to sem opozarjala ze pred petimi leti, spet pred dvema letoma, pa se nikomur iz LJ porodnisnice ni zdelo omembe vredno to prakso spremeniti, oz. se izgovarjajo, da jim vodstvo KC ne da dovolj denarja. Kaj jih pa stane, ce kupijo ene tri spanske stene na kolesckih? Tukaj ne gre samo za ignorantski odnos osebja do otrocnic ampak s tem krepko ponizujejo zenske na “kos mesa”.

Na podrocju porodnistva in ginekologije bi morali spremniti ze sam sistem globalno: nosecnica naj bi si izbrala svojo babico ze v nosecnosti, ki bi jo nato tudi spremljala ob porodu in po porodu. Tako, bi se zmanjsali stroski, porod bi vodila oseba, ki ji zaupamo in jo poznamo in tudi po porodu bi nas obiskala na domu. No, zal to, kar je v mnogih evropskih drzavah cisto normalna praksa pri nas ostajajo le pobozne zelje…

Drage gospe in gospodične, prosim nikar ne idealizirajte postojnske porodnišnice. Tako kot nobena druga tudi ta bolnišnica ni popolna, osebje, ki tam dela prav tako ni “brezhibno”. Moti me ker prevladuje mnenje, če greš roditi v Postojno bo pa vse super, bodoče mamice iz vse Slovenije hočejo tja. Laho se zgodi da je potem razočaranje hudo, ko izkušnje pokažejo da sicer zelo prijazen kolektiv sester kazi nekaj zelo zoprnih in brezobzirnih, da lahko naletite ravno na tisto babico, ki je primerna za vse kaj drugega kot pa za tako delikatno delo z porodnicami.Škoda je, da teh nekaj ljudi uniči ves trud in delo ostalih, ki tam delajo in s tem mečejo slabo luč na bolnišnico. Krivično bi bilo do zdravnikov ( PORODNIČARJI, GINEKOLOGI, PEDIATRI ), če jih nebi pohvalila, ker so res strokovno usposobljeni, prijazni in celo opravljajo delo, ki sicer pritiče babicam…
Med mojim porodom, ki je bil sicer kratek, spontan, brez kakršnih koli sredstev za lajšanje bolečin, brez reza presredka in zapletov a zato nič manj boleč, mi je bil v največjo uteho zdravnik, ki je dihal z mano in mi tudi sicer vlival upanje in zaupanje da bom zmogla.Vse to sem sicer pričakovala od babice, tako so nas poučili v materinski šoli. Moja babica je bila osorna že od trenutka, ko me je sprejela v sprejemni sobi, kakršen koli dialog z njo je bil nemogoč, če sem ponižno kaj rekla ( ker sem takoj videla, da je ženska, ki hoče nekaj veljati ) se je samo nekaj spakovala .Takšne hladnosti ne pričakujem niti od našega mesarja v mesnici. Dobro, da so bili poleg omenjeni zdravnik in še neka sestra ter moj mož, sicer ne vem kako bi se porod končal. Naj omenim, da po klistirju nimaš niti papirja, da bi se obrisal, babica je gluha pa se znajdi kot veš in znaš…Na oddelku lahko hitro ostaneš brez zajtrka, brez sveže spalne srajce, če se slučajno v času ko strežejo ubadaš z jokajočim otrokom. Nekatere sestre ti ukažejo otroka vzeti od prsi, ko se doji in ga položiti v posteljico, pa naj še tako milo joče. Vse zato, ker morajo one takrat zračiti in postiljati. Jaz sem dojila kar stoje, pa je bilo zopet vse narobe…Vsi novorojenčki iz naše sobe so imeli ob odhodu domov vnete ritke. Ko je moja sostanovalka prosila za dodatek, ker otrok ni in ni mogel zagrabiti pri prsih kljub njenemu celodnevnemu trudu, je sestra dejala:” Če ne dojite, nima smisla, da imate otroke pri sebi” ,in jih je odpeljala, tudi mojega !!! Toliko o super porodnišnici Postojna.

Jaz sem s Štajerske, pa ni bilo nobenih težav. Tudi moj partner je bil pri porodu, en dan je počakal v Ljubljani. Iz Ljubljane do Postojne je pa 20 minut po avtocesti, tako, da ni potrebno skrbeti.

Napotnice ni potrebno pisati posebej za Postojno.
Vsaka mamica lahko rodi kjerkoli v Sloveniji brezplačno z napotnico, ki jo dobi kjerkoli; le za vodni porod, če se zanj odločiš, je potrebno plačati 30.000 tolarjev.

Sicer pa sva s parterjem šla mesec dni prej tja in so nama vse razkazali in razložili – z veseljem!!!

Lep pozdrav, Anita

Kakoi pa veste, da je treba plačati 30.000 sit, ali ste bila na tem porodu ali pa so vam v Postojni povedali?

Zanima me, če ima katera od novih mamic kakšne izkušnje s porodnišnico oziroma z rojevanjem v porodnišnici Celje ali porodnišnico Slovenj Gradec?
Hvala.

Nisem rodila v vodi, sem si v zadnjem hipu premislila, čeprav sem imela ves čas namen… Če bom rodila še enkrat, bom pa gotovo v vodi, zdaj, ko imam že eno izkušnjo poroda.

Za ceno so mi povedali, sicer pa mora biti porodnica zdrava, imeti morate še test za virus HIV in pa mislim, da krvni izvid, ki ga tako ali tako dobite pri izbranem ginekologu…

Pa lep pozdrav, ANITA

Zanima me, če ima katera izkušnje s porodom v Kranju?

NatašaIrena 2 je pisal/pisala:
>
> Zadnje čase veliko slišim o slabem odnosu osebja v
> porodnišnicah do mamic, še predvsem v Ljubljani. Zanima me
> kakšne so vaše izkušnje.
>
> Irena

Jaz sem pred 4 meseci rodila v drugo v porodnisnici v Kranju..S potekom samih porodov imam lepe izkusnje..osebje zelo prijazno…Motilo pa me je vsaj v drugo to,da so me pustili predolgo cez rok..potem pa hoteli vse na hitro..Skozi sem dala 5 amnioskopij..in ze v prvem pregledu…sem bila zrela za porod..saj sem imela mlecno plodovnico..in popadke,ki so se zacenjali..trajali..in potem prenehali..Bili so zelo mocni..Kljub vsemu temu..so me pustili tako cez rok 14 dni..,ki pa je bilo zame in za moza zelo stresnih..Saj veste..strah,da nebi bilo pri takem cakanju kaj narobe..in ….Kljub temu,da sem pri vsakem pregledu..povedala da imam tudi v prvo podobne iskusnje..so me mirili samo s tem,glavno da otroka cutite..bodite na to pozorni..No in na kocnu…seveda ,ko so mi predrli mehur je pritekla zelena voda..Potem pa da o tem..kako si priklopljen na vse aparate..in otrok tudi..ne omenjam…Hvalabogu da se je vse srecno izteklo..rodila sem krepkega fanta s porodno tezo 4.230g…hehe saj je imel cas..da se je tako naredill..pa salo na stran..hocem poudariti to,da je potrebno vseskozi biti kar malo siten..ce ne s tem lahko marsikaj reskiras..Zato sem prepricana..da ce se odlocim se za tretjega otroka..nebom ponovila napake..da se bom pustila toliko casa cakati..ker s tem ogrozim sebe predvsem pa otroka..Pa se nekaj se sedaj mi odzvanjajo besede zdravnika ob moji postelji…ki se je ponenkoval s kolegico zdravnico…uuuu tale gospa je fenomen..ze 14 dni ima vseskozi mlecno plodovnico..in zacuden prestrasen obraz,ko mi je zatem predrl plodni mehur..ko je pritekla zelena voda..Zakaj!!!..ce vse to nebi sploh bilo potebno…Se se vedno sprasujem…Lepe pozdrave Milena

New Report

Close