FDV

Ne razumem, zakaj slovenska mularija tako rine na ta FDV.Baje je to en od tistih faksov, za katere so potrebne najvišje pike, da si sprejet.Ker če čisto tako pošteno pogledate, službe se stem faksom skorajda nobene ne dobi, razen če nisi novinar, ali pa kakšen sociolog.

Predvsem se na FDV množično vpisujejo ženske, potem pa poslušamo stokanje in javkanje, kako je pri nas vedno več brezposelnih z univerzitetno izobrazbo. Ja pa kje naj družba zapšosli vse te komunikologe…

Hm?

– ker je eden najlažjih faxov
– ker tam delijo neko nerazumljivo samozavest v stilu “MI smo pa intelektualna smetana te dežele (res, da za nas ni služb, ampak bomo pa le IN in lepi brezposelni…)”
– ker se fajn sliši, da študiraš politologijo/mednarodne odnose
– ker ne razmišljajo dolgoročno

…

se podpišem pod tole:)

if they sucked even more, they could be vacuum cleaners 😀

Najbrž bo res nekaj na tem.

Sicer same ne hodim tja, ampak dvomim pa, da je to najlažji fax…. komunikologija…morda, ampak drugi študiji ne vem, če so glih tko lahki..politilogija…dvomim,da je lahka…
Ne vem,no, po moje obstajajo drugi faxi, ki so dosti lažji!! Službe pa itak ne dobiš z nobenim več!!

kaj še kaj lažjega tudi obstaja?

No ja, da je lahek fax, se lahko strinjam, če je seveda lahko požreti tono knjig na en izpit.
Za piflarja je to lahko. Za tistega, ki bi pa rad tudi tono (včasih nerazumljive) literature rad razumel, pa postane študij težavnejši.
Da je FDV tovarna brezposelnih, je znano. Pa ne zato, ker se jih toliko tja vpiše in ker je “toliko” mest. FDV bi bila tovarna zaposlenih v kaki Franciji, Veliki Britaniji, kjer premorejo v glavnem terciarne (storitvene) dejavnosti. Pri nas smo še na nivoju sekundarnih dejavnosti.
Ne vem, zakaj toliko stokanja na račun FDV-ja, ki na vsaki smeri razpiše ubogih 100 mest (na rednem in izrednem študiju skupaj), ko pa vemo, da Pravna fakulteta sprejme 600 imbecilov (na r. in iz. študiju skupaj), od tega jih prvi letnik uspešno zaključi okrog 200.
Od teh 200 jih uspešno (brez pavziranja, ponavljanja letnika) diplomira okrog 100 na leto. Od teh 100 se jih (v svoji stroki) uspešno zaposli nekje 30, ostali drgnejo v tovarni za 100.000 SIT, ker pač službe ne dobiš, če nimaš ustreznih poznanstev ali pa pač menijo, da si nesposoben. No tako je recimo na Pravni fakulteti. 🙂

Slovenceljni se morajo odvadit dela doma in se sprijaznit z dejstvom, ki namiguje na t.i. “braindrain”. FDV je fakulteta, ki bi lahko delala bodoče intelektualce, ne nazadnje tudi Filozofska fakulteta, Pravna, Ekonomska, itd. Če je narod popolnoma apatičen in nedovzeten za kar koli (v stilu: “Mene res nič ne veseli na moji fakulteti.”), potemtakem od ta istega naroda ne moremo prav veliko pričakovati. Ponovno omenjena množica pač niti ni sposobna igrati intelektualca ali celo biti intelektualec/-ci, bolj je sposobna za delo v tovarni, ki od njih zahteva le izpolnjeno normo in končano osnovno šolo.

FDV je za slovenske razmere odlična fakulteta, le narod ni toliko odličen zanjo in še za marsikatero drugo fakulteto.

Lp,
firbec

Kaj vem?! Mogoče organizacija dela, pa kak podoben fax… Imam kolegice, ki tja hodijo, pa se mi zdi res bedno lahko!!

Firbec,

o tisti “toni” knjig se lahko človek s kakega faksa, kjer je dela dejansko (!) “na tone”, samo nasmehne, komentar ni potreben. FDV lahko izdela vsak, pa res vsak, ki je skozi eno čisto in popolnoma povprečno SLO gimnazijo prilezel s čisto in popolnoma povprečnim uspehom. Tona knjig je morda v teoriji res predpisana, a za en kup izpitov zadostuje, da preletiš par starih izpitov, ki so seveda narejeni po principu obkrožanja odgovorov, in voila… “Intelektualec” (?) je rojen…

FDV dela za tovarno brezposelnih v prvi vrsti kombinacija folka, ki se tja vpiše, pa ne ve, zakaj (oz. ima neke čudne razloge za to), in cel sistem delovanja tega faksa, ki v marsikaterem primeru še sam ne ve, kaj je dejanski smisel nekaterih študijskih programov, ki jih vztrajno razpisuje. In še – fakultetno izobraževanje bi naj bilo prilagojeno družbenim in kulturnim potrebam, in če to ni (FDVju tu prav gotovo škripa), je nekaj narobe.

Seveda FDV ni edini tak primer, se strinjam, recimo število pravnikov, ekonomistov ipd. vsako leto prav absurdno raste, osnovni problem je pa v naši državici to, da se ne prilagaja razpisanih mest aktualnim potrebam po določenih poklicih, ampak le-ta ostajajo statična ali pa se njihovo število še povečuje (pogosto na račun izrednih študentov, da fakulteta malo zasluži – bo pa atek plačal, da bo sinko šel študirat, ne?). Rojstev v SLO je iz leta v leto manj, študentov je pa vedno več – kje je tu logika? Dandanes bi itak že vsak študiral, le delal ne bi nihče – zakaj tudi bi, pri tem sistemu?!

To, da pa današnji študentski populaciji na splošno manjka en zdrav pogled na to, kaj se pravzaprav sploh pravi, študirat, in kaj je cilj tega, da človek enkrat diplomira, pa je že druga zgodba, vredna čisto svoje teme…

Se strinjam z zgoraj napisanim, predvsem s tem, da v glavnem fdvjevci ne vejo, kaj študij sploh pomeni. Za večino so to žuri, kosilca, kave, pa to da si študent, ker se pač tako lepo in intelektualno sliši. Bi še bili vedno tako navdušenim nad tem faxom, če bi imeli 12 kolokvijev za pogoj za izpit, za katerega študiraš 1,5 (do 2) meseca? Žuri v tem času odpadejo, pa spanje tudi skoraj.

Če bi bilo dejansko treba delati na faxu (torej toliko, kot v povprečni službi) ne bi bilo toliko študentov.

o tisti “toni” knjig se lahko človek s kakega faksa, kjer je dela dejansko (!) “na tone”, samo nasmehne, komentar ni potreben. FDV lahko izdela vsak, pa res vsak, ki je skozi eno čisto in popolnoma povprečno SLO gimnazijo prilezel s čisto in popolnoma povprečnim uspehom. Tona knjig je morda v teoriji res predpisana, a za en kup izpitov zadostuje, da preletiš par starih izpitov, ki so seveda narejeni po principu obkrožanja odgovorov, in voila… “Intelektualec” (?) je rojen…

Da se nasmehne, torej mi omeni ime t.i. napornega faxa. Da se nasmehne ob toni (seveda navidezni) knjig, je prav tako smešno. Kdor pozna študij politologije ve, da poznavanje neštetih teorij o političnih sistemih ni ravno miniaturno, prav tako ve to nekdo, ki je že imel ekonomijo v SŠ, študiranje mnogoterih oblik povpraševanja in ponudbe, rentabilnosti, pa oblik ekonomije po svetu in doma. Pifla kolikor hočeš, če naučeno želiš še razumeti, postane stvar še težja.

Da na FDV pride povprečen gimnazijec s povprečnim uspehom, spet ne bo držalo. Na strani Ljubljanske univerze so razpisana mesta za FDV, zraven pa število vpisanih. Številki se med seboj razlikujeta za najmanj 100%. 🙂 Torej ne drži, da lahko povprečen šolarček vstopi v svet “elitistične” fakultete.

Da so vprašanja narejena po sistemu obkrožanja drži le delno, namreč: tako se vprašanja sestavlja in rešuje v 1. letniku. Vse lepo in prav, v nadaljnjih letnikih šolanja nastopijo izpiti esejističnega tipa. 🙂 Seveda se še vedno obkroža, a večina testov (izpitov) se piše na prej omenjeni način.

Kdo je rekel, da je človek apriori intelektualec, če seveda konča FDV? Napisala sem, da ima potencial za intelektualca. Tako tudi nekdo iz drugih faxov, ne pa vsi.

“To, da pa današnji študentski populaciji na splošno manjka en zdrav pogled na to, kaj se pravzaprav sploh pravi, študirat, in kaj je cilj tega, da človek enkrat diplomira, pa je že druga zgodba, vredna čisto svoje teme…”

In pogled na študij je vreden popolnoma druge teme? Aja? Ne bi rekla. Če človek ne ve, kaj in zakaj študira (pa ne samo FDVjevec) menim, da je bolje, da ne študira in odstopi svoje mestu nekomu, ki je sposobnejši in bolj zainteresiran.

lp,
firbec

FIrbec, kaj slovenski družboslovci (mislim na diplomante fdvja) dobijo službo v tujini? Samo informativno me zanima. lp

Dobijo, če se dovolj angažirajo. Res pa je, da je treba FDVjevsko diplomo dopolniti s kakim enoletnim šolanjem v tujini, oz. osebek mora že med študijem za par mesecev na izmenjavo.
Osebno poznam dekle, ki je doštudiralo na mednarodnih odnosih, sedaj pa dela magisterij na Havajih, ki imajo bojda neko zelo ugledno fakulteto na omenjenem področju. Sprejeli so jo na podlagi ocen (ki so bile izjemne) in glede na predhodno fakulteto, ki je bila FDV. Naj dodam, da je dekle med študijem ostalo v Sloveniji in ni hodilo na izmenjavo.

lp, firbec

Thieme, kvalitetnost (zahtevnost) študija ne more zagotavljati 12 kolokvijev, ki predstavljajo pogoj za izpit. Teoretično je omenjenih kolokvijev lahko 20, pa še to ne pomeni, da je smer študija dobra.
Bivši sošolec ima pogoj za priznanje letnika zgolj in samo 2 izpita, pa je zahtevna fakulteta, ki ne spada med elito. Govorimo o NTFju.

lp,
firbec

sicer ne morem ocenjevati faksa, na katerem nisem študirala, ampak poznam ogromno fdv-jvcev in mirno lahko zatrdim, da so od vseh študentov- bivših in sedanjih – prav ti najbolj nerazgledani in premorejo najmanj znanja – kakršnegakoli

ne samo, da so npr. kakšno leposlovno knjigo nazadnje prebrali v osnovni šoli, tudi študijskih knjig bolj malo vidijo, ta faks pač lahko končaš, če se “učiš” iz zapiskov

seveda ne trdim, da so prav vsi fdv-jveci taki, ampak so tisti, ki jih poznam jaz (to seveda lahko pomeni tudi, da je z mano kaj narobe :)))))

Vse, kar lahko recem je to, da sem v prvem letniku prijateljevala z punco, ki je studirala komunikolgijo.
Naredila je gladko prvi letnik. Dam pa roko v ogenj, ce kdo s takim nacinom ucenja in tako malo ucenja, naredi prvi letnik na nasi ( pravni ) fakulteti. Toliko o tem. Edini izpit, ki ga je malce s tezavo naredila, je bil sociologija ( se mi zdi). Drugace pa nekaj seminarjev, kake 3-4 dni intenzivnega ucenja pred izpitom in pade 7,8, ali 9. Se danes sama prizna ( danes je absolventka), da je studij na FDV-ju zanjo samo malce tezji, kot v gimnaziji, ki jo je obiskovala ( Ledina ).

Ne vem. Se do predlani ( se mi zdi) so lahko delali en izpit velikokrat ( prijatelj na obramboslovju 13krat enega). Ce je to normalno, prav.

Kar se tice razglednosti FDV-jevcev, imam vec izkusenj. Nekateri so, drugi spet niso. Tako je pa tudi pri nas ( ogromno je studentov, ki znajo na pamet vse tone knjig, ce jih pa vprasas kaj bolj prakticnega, je pa kriza). Zato o tem niti ne bi.

Ne vem, kam bodo sli vsi FDV-jevci. Kulturologi, komunikolgi, sociologi, politologi….no ja, sicer je pa tudi naval na kaksno ekonomsko velik, pa tudi na pravno ( samo tu se kmalu pokaze selekcija, to pove ze procent ljudi, ki naredi prvi letnik…ki se pa hudo razlikuje od procenta pri vecino studijih na FDV)….

Nimam dobrega mnenja prevec, z izjemo npr. novinarstva, pa tudi tukaj bi se dalo razpravljati…

Lp, Nina

“Da se nasmehne, torej mi omeni ime t.i. napornega faxa.

Veliko jih je. Naporni faxi so npr. medicina, farmacija, strojništvo, fizika (pa ne na pedagoški, ampak kar the real deal), psihologija, pravo, pa še kaj bi se našlo. TO so naporni študiji. In ne, FDVja ni med njimi, verjemi 😉

“Da na FDV pride povprečen gimnazijec s povprečnim uspehom, spet ne bo držalo.”Na strani Ljubljanske univerze so razpisana mesta za FDV, zraven pa število vpisanih. Številki se med seboj razlikujeta za najmanj 100%. 🙂 Torej ne drži, da lahko povprečen šolarček vstopi v svet “elitistične” fakultete.”

Wer lesen kann, ist klar im Vorteil… Noben ni zapisal, da taki ljudje tja PRIDEJO, ampak BI GA NAREDILI. Pridejo pa tja seveda ne, ker je naval prevelik in je treba naredit vsaj neko selekcijo, drugače bi 50% vseh SLO študentov pokrivala FDV.

“Da so vprašanja narejena po sistemu obkrožanja drži le delno, namreč: tako se vprašanja sestavlja in rešuje v 1. letniku. Vse lepo in prav, v nadaljnjih letnikih šolanja nastopijo izpiti esejističnega tipa. 🙂 Seveda se še vedno obkroža, a večina testov (izpitov) se piše na prej omenjeni način. “

Ja, vem. Na tahudih faxih pa jim izpiti na obkrožanje niti ne padejo na pamet, ker se že od samega začetka zahtevajo višje taksonomske ravni znanja.

Na sploh se pa strinjam s spodnjimi odgovori (Venuss, pravnica). Za tako elitistično samozavest, s katero jih napumpajo na FDVju, je tam zunaj prekleto veliko “črnih ovc”, ki jim do vsaj približno odgovarjajoče razgledanosti manjka še zelo, zelo veliko…

jaz pa o medicini

No miezekatze, zelo zanimiva selekcija. Filofaxa ni med naštetimi. Hecna reč, vsak profesor, ki je študiral kak jezik, je takoj izpostavil težavnost študija. In hecna reč, imam prijatelja na filofaxu, študent francoščine in slovenščine. Pri prvem predmetu so se šli obkrožanje na izpitu.
In ne obkrožanje v stilu debilnih vprašanj, ob vprašanjih moraš pošteno pomisliti, ker vse zveni (slovnično in pomensko) smiselno. Aja, prijatelj je bil odličen vsa leta svojega šolanja in ne spada v grupo “piflarjev”, ki požirajo knjige. Sam se potrudi, da zadeve razume, prebere več, kot je treba, itd. 🙂

Hecno, na tvoji listi se pojavljajo imena ( skoraj samih) naravoslovnih fakultet… da nisi malo “ozkopodročna”?

Da bi te pa moral fax učiti razgledanosti je pa totalen nesmisel. Ljudje, ki so hodili na Harvard, Yale, Oxford, so lahko popolnoma ozkogledni in nerazgledani ljudje.
Namen fakultete ni da te “razgleda”, namreč: posameznik mora sam poskrbeti za svoje razglede in obzorja. Če bi se slednji ravnal in zanašal na institucijo, bi ostal prej zabit kot pameten. 🙂 Človek svojo razgledanost lahko (mora?) nabira z različnimi dejavnostmi, ki niso v nobeni povezavi s šolstvom.
Ko človek izbere le en študij, ga ta izobražuje le na enem področju. Kaj praviš na to, miezekatze, da človek z magisterijem iz matematike ne uporablja vejic, velikih začetnic in ostalih ločil? Dovolj grozno, bi rekla.

Sploh ne podcenjujem naravoslovnih faxov, a govoričenje o tem, da je FDV lahek fax, je brezpredmetno. Ima določeno zahtevnost, tako tudi ostali univerzitetni faxi.
Če mularija želi na FDV, pomeni le, da sledi kapitalističnim trendom zahodne Evrope. Razlika je le v tem, da pri nas izjemne popljuvajo, v tujini cenijo.

lp,
firbec

No,kaj pa si ti po poklicu,firbec?