Pa kaj je s temi dedci?!

Dragi moji, vam moram malo pojamrat… saj pravzaprav sploh ne vem, ali sem žalostna ali jezna.
Namreč, z dragim sva že nekaj časa načrtovala skupno prihodnost, da bi se tudi uradno preselila k njemu, pa otročki so bili že na obzorju… Potem pa včeraj totalni šok. Po 5 letih mi reče, da ni čisto prepričan, da je to to. Mene je kar na pol presekalo. Pa seveda da on nič ni kriv, ker to pride samo od sebe.
Ampak moje mišljenje je, da če v petih letih ni prišel do tega, najbrž nikoli ne bo. To sem mu tudi povedala, potem je bil pa užaljen. ON! ???
Seveda sem se po hitrem postopku pobrala domov, spala za en d*rek in precej razmišljala. In moja ugotovitev: sploh ne razumem nič več.
Verjetno bo še najbolje, da ga pustim nekaj časa pri miru, pa naj se že odloči, kaj hoče.

Kaj mislite?

Naj se gre solit…

Jah na tvojem mestu bi se najprej mal pogovorila z njim, da vsaj okvirno dobim sliko zakaj tako…Potem bi vidla kakšne so šanse za naprej in bi mu dala nekaj časa naj temeljito razmisli…Pol bi se pa dokončno pogovorila z njim in odločila….po tem se nima več kej zmišljevat!!!

Ta dec je pa res čudn … mogoče mu je kakšna mlajša zadišala ?
Če bi bil jest na tvojem mestu mu jajca odtrgam :)))

Join the club 🙁 Meni se je zgodilo isto, po 5 letih, pred dvemi tedni…

Mogoče je tiste vrste dedec, ki se je tik pred zdajci urstrašu odgovornosti, tega, da se bo treba prilagajat, da bo treba sklepat drugačne dogovore in kompromise, … mogoče “plota” okrog sebe…
Mal še “potipej”, sicer pa… če je kaj drugega kot le strah pred zgoraj naštetim, nimata v prihodnosti skupaj kaj početi.

Saj ste še mlade…………..uživajte življenje………………

Ja, definitivno se je prestrašil…. potem pa rep med noge, pa čao. Taki so, ko je odgovornost na pragu…

Predvidevam:
Ustrašil se je, ustrašil se je odgovornosti in vse kar spada v skupno življenje.
Vem, da si prizadeta, da te boli, toda ne pozabi da te še ljubi in da trpi tudi on, pogovorita se, prikažita si skupno življenje kot eno veselje in ne kot trpljenje.
Vsak prvi korak je težak, neznan, boječ,misliš da ne boš zmogel… ampak če se dva ljubita, spoštujeta, zaupata imata moč, jima s skupnimi močmi uspe shoditi.
Seveda pa so vmes tudi padci, kje pa jih ni, lepo se pobereš in greš dalje.

p.s. Težko je pisati, ker ne poznam pravega razloga, ti ga poznaš in če je tu še ljubezen… ne dovoli, da se le ta ohladi.

Tako je. Če se to zgodi po 5 letih je to malo čudno… V tem času pa res lahko spoznaš človeka s katerim si in si o njem ustvariš mnenje in presodiš, če želiš kronati ljubezen s poroko in otroci 🙂

Moje skromno mnenje….če moški, ali ženska ljubi partnerja,ga spoštuje,se vedno z njim o vsem odkrito pogovori,imata vedno odkrite karte, potem ZAGOTOVO ne more rečt: men se zdi, da TO ni TO…………..oprosti draga Kleopatra, ampak mene pa zanima, kaj sta počela 5 let, da si sedaj tako presenečena….ne moreš kar tako počez rečt,PA KAJ JE S TEMI DEDCI…….
temeljito razmisli, kaj je to spoštovanje partnerja, ali si ti njega spoštovala in seveda on tebe…..verjetno imaš, ali pa si imela kakšno “najboljšo” prijateljico, ki si ji vedno vse povedala, s katero si šla ful rada na kofe in čvek.komaj si čakala da boš šla z njo…no, vprašaj se, ali si komaj čakala tudi NJEGA vsakič ko si vedela da se bosta srečala, da bosta skupaj in mu vedno vse povedala, ali pa si kakšno “reč” tudi zamolčala, da bi izpadla pred njim lepša- v lepši luči….take stvari se pogosto dogajajo in se počasi tudi nabirajo………..mene vedno zanima kakšen odnos imata dva, koliko in kaj kdo popušča in zadržuje v sebi, potem pa po 5 letih butne na plano……………nekaj si zapomnite, da je spoštovanje treba ohranjat ga negovat kar naprej oz.ga vzeti kot način življenja…………….

Vidim, da se kr dostkrat strinjama :)))

Sem ti odpisala na e-mail!

LP

Pa saj to je fino, a ne? 😉

Saj tudi jaz mislim, da se je ustrašil odgovornosti, ali pa sem jaz malo preveč pritiskala nanj, ne vem. Ampak se mi zdi, da po 5 letih je pa res že čas, da se začne konkretno delat, ne pa da ga je samo govorjenje in obljube.
Razumem ga tudi, da je previden, je namreč ločen in takrat se je precej opekel. Vseeno pa to ni izgovor, da enkrat govori tako, drugič drugače. Če res tako misli, bi mi lahko že prej povedal. Tako se pa zdaj res počutim kot ena trapa, ki se je non stop nekaj sekirala in se trudila, sklepala kompromise in ni vedela, kaj bi mu še k riti prinesla, da bi bil gospod zadovoljen.

Veš, Jože, zavedam se, da nisem popolna in da imam tudi jaz slabe dneve, ko znam biti hudo težka, ampak o svojih čustvih in željah glede njega pa nisem nikoli dvomila. Tudi iskrena sem bila vedno do njega.
Res sva imela v teh letih precej vzponov in padcev, ampak zadnje čase sva se pa res tako dobro razumela, kot še nikoli. Je bilo izgleda prelepo, da bi bilo res in .. JA, sem presenečena.
In ko si že vprašal… vedno sem komaj čakala, da se vidiva, vedno se zrihtam za njega, pa čeprav vem, da bova doma gledala TV. Pač oblečem kaj preprostega, športnega, kaj takega, v čemer se počutim lepo in seksi. Zanj.

In da mi reče, da ni čisto prepričan, ali si želi živeti z mano ali ne… Ne vem, nisem zadosti pametna. Užaljena sem, ker me je očitno vlekel za nos, jaz pa ko slepa kura vse verjela…

Hvala vsem za nasvete. Se bom poskušala pogovrit z njim, čeprav bo spet rekel, da mu težim. :((

Pusti ga pri miru,čeprav imam slab občutek,da se je že odločil,tebi pa se ne upa direktno povedati.Verjamem,da je težko,upam,da se bo izteklo tako kot si sama želiš,potolaži pa te lahko zaenkrat tvoja Kora,če se ne motim.

maja

sklepala kompromise in ni vedela, kaj bi mu še k riti prinesla, da bi bil gospod zadovoljen…………………………..
no evo, v tem je problem……………..koliko se je pa on trudil,kolikokrat je on tebi k riti nosil……………..to je bistvo vsega, vse sem naredila zanj, ON pa…………….

Ja, najbrž sem res predobra. Saj ne rečem, da se ni nikoli potrudil zame, ampak ravno pretiraval pa tudi ni, no. 🙂

Ja, Kora je pa še edina, ki me vedno posluša in nikoli ne ugovarja.

Hvala za lepe želje. Bo treba res malo po mizi udarit. 🙂

LP!

P.S. Kako pa kaj bratec King?

Zdravo

Glede na to, da je bil že ločen je vsa situacija drugačna. Ne rečem, da ga podpiram, te čisto razumem, če bi mene to punca rekla, bi tudi dobil en signal da stvar le ni tako jasna in lepa. Mogoče bi mu res morala malo navit ušesa, pa mu povedat kako si ti predstavljaš to, samo prej se malo pomiri, bo lažje.

Ampak tista ločitev je po moje glavni problem, ne pa to da ne ve, če si prava. Sigurno mu ni blo lahko in verjetno si misli kaj če se to naredi še pri tebi, res ni enostavno. Čeprav po drugi strani, pa če te ima res rad, ga to ne sme ovirat niti malo. Mene definitivno nebi.

Drugače pa se pogovorit in če po 5 letih nimata vsaj približno istega cilja (pusti otroke za zdaj), je pa pač samo ena “rešitev” … slovo in začetni lepi spomini.

Fajn porihtaj tole stvar!

Lp, Mišek