kako se odljubiti

pozdravljeni
mene pa zanima, kaj naj naredim, da bi nehala imeti rada enga fanta. zlo dolg sva bla skupi, zdj je pa on hotu nehat. sj jst sm drgač čist ok, sam ful ga mam rada. se mi zdi da iz dneva v dan bolj. ej, vsak nasvet bo dobrodošel.
tnx

No Maja, ko pa zveš za “recept” pa še meni povej :)))

Jaz se tudi priporocam….
Za ‘recept’ namrec…
Tisti oguljeni recept: čas naredi svoje kaže da ne deluje!

A bo tole kaj pomagalo. Svojima hčerama sem razložila takole. So pošteni fantje in so nepošteni. Pošteni punce ne vodijo za nos, ker jo spoštujejo in z njo prenehajo. Nepošteni pa punco vlečejo za nos, hodijo z njo, čeprav imajo zraven še eno ali dve.
Čeprav so vam povzročili bolečino, so prekinili z vami, iz kakršnjega koli razloga, ker so vas spoštovali. In to le nekaj pomeni, mar ne.
Da čas naredi svoje, je pa zagotovo. Le traja pri zelo dolgo.

lp

V vsakem odnosu je eden, ki ga drži skupaj in eden, ki ga razdira. Dejstvo.

Ne razumem zakaj se borimo za partnerja, ki mu nismo zanimivi, ki nas ne ceni in pri tem še pričakujemo, da ga bomo spremenili.

Mislim, da je to znak strahu pred osamljenostjo, pred manjvrednostjo zaradi prijateljev, ki vsi imajo partnerje …

Jaz se nikoli ne trudim za osebo, ki ne pokaže interesa zame, ne več. In to zaključim že na začetku. Ene ženske so tako lepe, da bi umiral za njih, vendar jim nisem zanimiv in me to takoj strezni.

Poišči parttnerja, ki je na tvoji valovni dolžini.

Ne bo šlo… možgani so eno, srce gre pa svojo pot… 🙂
Bod zaljubljena!

jst se “odljubljam” ze tri leta…pa ni bil med postenimi 🙂

Mislim, da se ne moreš odljubit ” na silo” – čas celi rane, ko bo, bo. Čeprav se mi zdi, da nam je profesor v srednji šoli pri psihologiji razlagal, da je to mogoče (ha, ha, ko bi takrat bolj poslušali! :-)) – nekako v tem smislu, da človek, ko je zaljubljen, je v bistvu zaljubljen v ideal, ki si ga ustvari o neki osebi, ne pa v resnično osebo z vsemi njenimi pomanjkljivostmi. In zdaj pač poskusi videti to osebo takšno kot je v resnici, ne le njegovo idealno (neresnično) podobo, v katero si se zaljubila. Vsak ima namreč tudi slabosti, pomanjkljivosti in mogoče ti bo lažje, če misliš bolj na te, kot pa da podoživljaš lepe trenutke in ga še naprej idealiziraš.
Lp, Mojca

Tako kot je zgoraj napisano-premisljujes le o lepih stvareh, verjemi kmalu se bos spomnila tudi tistih malo manj prijetnih, jokala bos se dolgo, potem pa ti bo odleglo-pa zbrisi njegovo stevilko, jo bos lazje pozabila scasoma, pa vedno ko ga bos hotla poklicat jo bos morala vtipkat, to pa je dovolj casa da stisnes NO, ker ga ne smes nadlegovati po telefonu!

SRECNO, meni je uspelo, pa tudi tebi bo, ko bo cas za to in bos nehala zalovati, to pa je odvisno od cloveka do cloveka!

Ti pa meni, ne? Drži? ;)))

LP,

Lena

Kar dolgo časa boli. Ko sem bila še samska sem imela eno poletno romanco z enim, ki je ima apartma v istem kraju na morju, tam kjer jaz vedno hodim na dopust. Odkar sva se spoznala sva bila skupaj, še ko je bilo konc poletja, me je presenetil čez praznike, božič…s klicom ali obiskom, bilo nama je super kar 2 ali 3 leta. Navezala sem se in potihem skrivala čustva. On me je sicer spraševal, če imam koga, on tudi ni imel nikogar. Nikoli mi ni rekel, da me ljubi, vedno mi je govoril kako mu je lepo z mano in da me pogreša, ker je takšna razdalja med nama. Enkrat, ko sva se pogovarjala je v pogovoru omenil, da je bil že zaročen, pa da se ni poročil. Da si še lep čas ne predstavlja sebe v zakonu in nato z eno žensko živeti do smrti. Čeprav je bil star že nekje 29 ali 30. Od takrat sem vedela, da nikoli ne bo moj, zato mu nisem nikoli priznala, da ga sem ga ljubila, ker nisem hotela pokvariti kar je bilo lepega med nama. Ko ga ni bilo, so mi bili dovolj spomini nanj, dokler spet ni prišel. Po dolgi osamljenosti sem spoznala sedanjega fanta in ko me je tist poklical, da mi vošči en praznik, sem mu povedala, da več nisem sama. Nato sem večkrat naletela nanj na morju, ko sem bila s svojim fantom. Sprva mi je bilo zelo hudo, ker so spomini spet privreli na dan. Vseeno je stopil pred mano me pozdravil, mi predstavil sestro in mamo, kot pravi prijatelj. Lepo se mi je zdelo. Enkrat sem bila s prijateljico, pa je prisedel in častil pijačo, normalno sva se pogovarjala kot stara prijatelja. Od takrat se srečava samo na dopustu, ko sem s svojim dragim, izmenjava par besed in tako je najbolje. Sčasoma je bolečina odšla. Veseli me, da je tako kot je. Čas celi rane, verjemi!

Točno to je meni pomagalo po 3 h letih tihega trpljenja, čeprav mi ni žal niti enega trenutka.Vendar z vsem podoživljanjem lepih spominov sem še bolj trpela, no saj je bila na nek način tiste vrste prijetna mešanica bolečine in prijetnih spominov. Čez čas sem iskala pluse in minuse na njem in sem ugotovila, da nama je bilo ravno zaradi tega lepo, ker nisva poznala svojih slabih strani, temveč same lepe. Če bi hodila, vem, da bi me določen način njegovega življenja motil in da nama sigurno ne bi uspelo. Če si ga boš pa predstavljala samo v tisti idealni podobi, ga ne boš nikoli prebolela. Vsak človek ima svoje slabe strani in če se trudi da jih odpravi zaradi sebe, da bi postal boljši človek ga tudi partner lažje sprejme s celim paketom vred. Jaz sem vedela, da tisti “idealni” fant pri 30 -h niti ne sanja, da bi spremenil način življenja, da bi se ustalil. Zanj so bile samo zabave, pijača, plaža. Vse je to lepo, ko si na dopustu, pa tudi občasno, ni bil s tem slab, sploh nasprotno, zelo dober človek je, vendar jaz samo s tem ne bi bila zadovoljna. Sigurno bo prišel čas, ko bo našel tisto pravo zaradi katere se mu bo zdelo normalno ustalit in se ne bo počutil kot žrtva.
Zadostuje mi to, da mi je ves čas govoril, da mu je bilo z mano najlepše in še tu in tam kadar se srečamo , se nasmejemo stvarem ki smo jih skupaj zganjali in nič hudega ni, prav laska mi, ko mi vsako poletje pove, da pogreša tiste lepe čase, vendar spoštuje, da imam fanta in tudi jaz ne pomislim, da bi hotela katerega drugega. Srečna sem, da se oba z zaročencem sprejemava z vsemi napakami vred. To je prava ljubezen in končno tudi mir v srcu. Vse se ti nekoč poplača…