spomini
Imam težavico, pa bi rada, da mi nekako svetujete.
S fantom sva skupaj 4 leta in se še kar razumeva. Moj problemček se je pojavil pred dnevi, ko sem se spominjala prejšnjih fantov. Nekdo mi je še posebej ostal v spominu, pa sva spet navezala stike. ko sva bila še skupaj, sva bila oba še premlada za kaj rednega. Sedaj vidim to priložnost, vendar ne vem, kaj naj storim. Tudi on ima sedaj punco. Oba pa bi rada spremenila kar je bilo pred leti.
Kaj naj storim, prosim pomagajte!
ja, po tolikih letih ostanejo samo še lepi spomini in prav gotovo ne mislita preveč na toliko stvari, ki pa so vaju silile narazen oz. ne mislita na vse tiste hude trenutke.Če imaš sedanjega fanta rada-potem nikar ne sili k bivšemu-seveda pa ti nihče ne brani, da ne bi imela koščka srca tudi zanj-vendar ta košček naj polnijo le spomini.Odločiti se moraš sama, vsekakor pa ima vsak od nas koga, na katerega se malo večkrat spomni…
Nekdo je menda rekel:slabo utone v pozabo, dobro pa piše naše spomine…al nekako takole …
pozdrav vsem
Živjo Andreja!
Ko sva pred leti končala, sva šla narazen zaradi bedarij, ki so bile res nepotrebne. Zato zdaj tako razmišljam, če mogoče ni sedaj pravi čas, da se vse skupaj povrne?. Pa ne da bi vztrajala pri tem. Lahko povem, da sva se včeraj pogovarjala in oba si želiva vrnitve, vsaj za en dan, ki je bil za naju pred leti nedosegljiv.
majči
Vsaj za en dan? A sta prepričana, da sta po tolikih letih bolj zrela in da ne bo več bedarij? Hm, glede na trenutno razmišljanje
se vprašaj, kaj boš s tem dosegla. Prizadela boš v prvi vrsti sebe, nato svojega fanta, on pa svoje dekle. Enodnevna pogreta romanca te lahko stane grenkobe za celo življenje.
Očitno te privlače prejšnje poglavje, ker ga nisi izživela v celoti, kot se ti zdi. Si pomislila, da vsako dejanje ima svoj vzrok? Verjetno je bilo že tako namenjeno, da so vaju zgolj bedarije ločile takrat, velika verjetnost pa je , da bi vaju zopet. To je tako kot otrok, ki ga privlači štedilnik. Toliko časa ga bo ogledoval, nazadnje se ga pa dotaknil, čeprav so mu starši rekli, da se bo opekel. Šele, ko se opeče, se ga nikoli več ne dotakne, ker je “hajs”.
Tako je tudi z odraslimi. Rinemo v težave z odprtimi očmi, ko nas pa te dosežejo pa “jamramo” in krivimo vse povrek in vsakogar, le sebe ne. Vsak človek je zase svoje sreče kovač – star izrek, a velja tudi za nove čase.
Predvsem ne pozabita na poštenost do vajinih sedanjih partnerjev!
Ha Majči sedaj si pa le prišla do konca
na dan z besedo..
Torej je samo strast tista, ni pa ljubezen..
Očitno gre samo za trenutno (one night stand) zaljubljenost.
Kaj pa če bi bila razočarana ???
Jaz mislim da rajši ne bi na tvojem mestu tega delal, posebej če imaš
sedajšnjega fanta rada (ali zelo rada)…
Kaj lahko se ti zgodi, da ostaneš brez obeh..
Tako imaš pa enega svojega fanta, katerega resnično ljubiš, ter
drugega – na katerega imaš prekleto lepe spomine..
No ja vsekakor je tvoja odločitev.
Lep pozdrav majči!
Sedaj imaš fanta ki ga pomoje zagotovo ljubiš, morda si se ga malo naveličala ampak če bi bila nekaj časa narazen bi zagotovo tudi njega pogrešala. Zato mislim, da ni ravno pametno, da bi ga pustila zaradi drugega. Morda da so tisto le kakšni kratkotrajni občutki. Kaj če bi se vama zopet zalomilo? Bi si morda želela tega fanta spet, s katerim si sedaj?? Ali pa če bi te on hotel?? Morda pa tisti tvoj prijatelj ne misli resno… Bodi pazljiva. Če pa v sedanji zvezi s tvojim fantom ni ljubezni, potem pa delaj po svojem občutku. Ampak lahko se ti zgodi, da te sedanji fant ne bo več maral. Mislim, da si zelo brihtna in da boš to pametno uredila.
Fora je v tem, k je napisala, da se s tem fantom “še kar vredu” razumeta … in če hoče za vsako ceno potešiti svojo strast z bivšim, potem tega ne ljubi.
to je bad.
princ
POD PEPELOM PRETEKLOSTI JE VEDNO ŠE NEKAJ TLEČIH ISKER!
Obstaja en pregovor: Karkoli nardiš, prav nardiš!
Včasih se mi zdi, da kar drži.
Če si z enim tipom ali pa če nisi, v nobenem primeru to niso usodne stvari. Vedno smo, oziroma si prizadevamo biti že s kom.
Če se še s sedanjim fantom kar razumeta in nisi nič omenila, da ga ljubiš, potem zveza morda le ni tako trdna. Odvisno je tudi, ali nameravaš s sedanjim fantom, recimo imeti družino. Če si že kdaj razmišljala o tem, potem sama najbolj veš kaj dejansko čutiš do sedanjega fanta. In če tako in tako ne nameravaš ostati večno s sedanjim fantom, potem se odloči za drugega. Ampak ne tako, da boš sedanjemu nabila roge, ampak mu povej za kaj gre. Če pa s sedanjim fantom nameravaš kaj globjega, je najboljše, da na prejšnjega skušaš čimprej pozabiti. Kakor koli boš storila, ti želim veliko uspeha. LP John
Živjo ljudje!
Veste, mogoče sem bila res malo nejasna. Naj povem, da imam rada sedanjega fanta, vendar me pri njemu moti edino to, da se z njim ne da nič zmenit. Kadar pride do problema, on to zatre, kot, da ni bilo nič. Jaz pa trpim. On pa meni potem pravi, da pretiravam glede vsega. Mogoče me niste dobro razumeli-vem, da, če bi bila s prejšnjim fanom, bi ga res prevarala, vendar to ne bi bil smisel vsega. Z njim se hočem samo pogovoriti o preteklosti, kaj sva vse zamudila…Že sem razmišljala o družini s sedanjim fantom, vsekakor pa ne s prejšnjim-tudi to nekaj pomeni, kajneda?
Kaj bi vi naredili na mojem mestu?
Veš kaj, Majči, svojemu sedanjemu fantu kar lepo povej, da ti želiš probleme reševati takoj s pogovorom. Naj se začne zavedati, da se s skrivanjem v polžji hišici ne ohranja veze ali zakona. Prej, ko bosta to razčistila, prej bosta vedela oba, kje sta. Morda te tudi zaradi tega vleče k prejšnjemu, ki ga zato nekako idealiziraš.
No,kar se tiče prejšnjega. Še vedno sem mnenja, da obujanje spominov v stilu “kaj bi bilo, če bi bilo”, je še vedno nevarna poteza. Človek si naenkrat predstavlja vse v rožnatih oblakih, vse je super, vprašanje pa, če je izvedljivo v stvarnosti. Tako obujanje je lahko samo še korak do skoka čez plot (emocije znajo tudi biti zelo močan naboj v neki samo površni vezi). Da pa dva zainteresirana (lahko eden bolj drugi manj) na hitro skočita v posteljo, pa danes res ni potrebno veliko.
Samo s pogovorom z bivšim se še ne boš rešila občutka, da si res nekaj zamudila. Veš tisto. priložnost zamujena, ne vrne se nobena! Če bosta šla iz pogovarjanja na konkretna dejanja, potem boš storila prav to, za kar paviš, da ti ni namen.
Morda, samo morda, bi bilo najbolje staro poglavje zaključiti tako kot je bilo in živeti z vero v lepo prihodnost s sedanjim fantom. Kdaj kasneje bosta morda lahko celo prijatelja. Sedaj pa mislim, da še ni zrel čas za to.
Morda je le res, kar praviš, urša. Verjetno bi bilo to še najbolje narediti.
Midva (s sedanjim) oz. jaz sem se z nijm skušala pogovoriti o težavah, ki jih imava, vendar on tega sploh ne dojame. Njemu problem preprosto ne pomeni nič. Si misli, sej se bo že samo od sebe rešilo-ponavadi se to zgodi v postelji. Meni to ni ravno všeč, vendar kaj naj? Da bi mu cele dneve težila, bi me že zdavnaj pustil?!
Majči, razumem te, v čem je težava!
Vendar, v vsaki vezi, ki naj bi rasla, morata biti partnerja enakopravna sogovornika. Torej, če on probleme rešuje v postelji, to pomeni več stvari – ali ni sposoben soočiti se z njimi v normalnem stanju, ali jemlje tisto, kar smatraš ti za problem, kot nepomembno ali je edino pomembno, da rešuje stvari takrat, ko jih on vidi kot probleme. To pa mislim, že ni več enakopravnost partnerjev. Po prepiru v posteljo (potrditev sprave), to ja. Preko postelje reševati (dnevne) probleme pa ni priporočljivo, kar bi ti vsak strokovnjak za zakonske teževe lahko povedal.
Včasih so rekli, da če je “postla poštimana” je tudi zakon (z vsemi pritiklinami), nikakor pa to ne more biti obratno.
Praviš, da bi te pustil, če bi mu težila. No, težačenje ali pa pogovor o določeni temi. Če je prvo, zastopim njega. Če je drugo, zastopim tebe. Torej, s pravo mero mu puskušaj dopovedati, da želiš DIALOG “po dnevi”, “noč” pa bosta porabila za bolj prijetne zadeve. Če bo še vedno ostajal “zabetoniran” pri svojem, potem je verjetno čas, da greš svojo pot, sicer boš celo življenje uklenjena v njegov prav, sebe boš pa zatajevala.
Vprašaj se, kaj je zate večja sreča, v tem primeru. Lp Urša
Res me razumeš. Naj ti povem, da mu v bistvu ne težim, ampak se hočem samo pogovoriti. Da pa se v njemu nabira to, mi sploh ni jasno, kako to on prenaša. Vendar, če za njega ni problem dobesedno problem, se nima kaj nabirat v njem, a ne? Že večkrat sem se vprašal, če sploh še ima smisel nadaljevati…kajti meni se zdi pogovor zelo pomemben.
Je pa še nekaj, Majči!
Nekateri ljudje se enostavno NE ZNAJO pogovarjati (mislim na partnersko). Otroci vidimo svoje starše. Če se znata pogovarjati tudi takrat, ko sta različnih mnenj, in znata sprejeti rešitve drug od drugega, otrok to vidi in vzame kot pravilni vedenjski vzorec tudi za svoje partnerstvo. Sicer je pa lahko tako, da ima vedno močnejši ali pametnejši v vezi apriori prav.
Res je tudi, da smo ženske drugačne po razmišljanju kot pa moški – ne vedno, ampak velikokrat. Kar je za ženo problem, je lahko za moža samo drobna motnja in obratno.
Torej, če se tvoj partner “ne zna” pogovarjati, poskusi kako zadevo urediti po svoje. Če bo uspešno, bo najbolj narobe, če boš takrat rekla: “Vidiš, sem ti rekla, da se da to in to?”. Po izkušnjah vem, da moški najbolj sovražijo “razkazovanje mišic” svojih partneric. Nekaj uspešnih rešitev problemov s tvoje strani, pa bo sam pogruntal, da če bi reševala skupaj, bi bile lovorike skupne. Saj se tudi reče: v dvoje je lepše in lažje!
Seveda, pa tudi dva posameznika ne moreta biti enaka in za oba veljati isto pravilo. Treba je najti svoj recept!
Želim ti, da najdeš vajin recept! Pl Urša
Res se ti zahvaljujem za tvoje mnenje in tudi jaz upam, da bom to kaj kmalu rešila.
Hvala, majči
Ce ti kaj pomaga, sem mnenja, da se po toliko letih skoraj vsak vprasa ce je zveza v kateri je resnicno to kar si zeli. Moj odgovor je, da ce si z nekom ostal toliko casa potem mora ze nekaj biti na tem in si dve osebi kar dobro ustrezata. Popolnoma normalno je da se stvari zacnejo malo ponavljati, moski se malo oddaljimo (nismo vec romanticni), zenske zacnete sitnarit ker se cutite zapostavljene in nerazumljene kar na koncu pozene zacarani krog razhajanja in velikokrat pripelje do dokoncne locitve.
Vse to pa zato ker problemi vedno in pri vsakem paru obstajajo in se slej ali prej tudi pokazejo. To nam ponavadi da obcutek, da osebe ne ljubimo vec, resnica pa je v vecini primerov ravno obratna in jo spoznamo sele veliko kasneje. Na ta nacin si samo poskusamo razloziti od kod vsi ti problemi, saj na zacetku ko smo bili noro zaljubljeni ni bilo ne duha ne sluha o njih.
Ko se zacnejo take misli je seveda najlazje pomislit, da bos probleme odpravil tako da partnerja enostavno zamenjas, tebi recimo je prisel na misel eden tvojih bivsih. Ne bi bil rad prerok, ampak ce bos slucajno zapustila sedanjega fanta, grem stavit, da te vsi veliki problemi sele cakajo. Ko se bos zacela spominjati vseh lepih stvari itd. takrat ti bo sele hudo in spoznala bos, da si se zmotila. Ce ne prej pa po kakih stirih letih z novim fantom, ko se bos znasla v isti situaciji kot si sedaj s sedanjim.
Odlocitev je vsekakor tvoja, predlagam ti pa da se pred tem zelo natancno pogovoris s sedanjim fantom. Iz moje izkusnje: ne bi bilo napacno opozoriti, da imata resen problem in na lep nacin fantu povedati, kaj vse te moti. Povedati mu moras pa naravnost, ce bos ovinkarila, kar zenske zelo rade pocnete, potem pozabi na kaksne bistvene rezultate. Tudi pretirano agresivnost ti odsvetujem, predvsem pa ne vztrajaj v nedogled pri svojem mnenju, prisluhni tudi njegovemu. Mogoce ne bi bilo slabo omeniti, da te zanima kdo drug. Nekoga namerno delati ljubosumnega sicer sploh ni dobro zato bodi previdna, ampak ce ti uspe najti neko pravo mero zna biti koristno. Namrec ce bo tvoj sedanji fant spoznal, da mu ni nic vec “garantirano” in da se mora malo potruditi in kaj spremeniti, ce te hoce obdrzati, potem se tudi bo. Ce te ima rad seveda, ce ne potem bos pa se prej vedela pri cem si.
ne glede na to kako se bo vse skupaj izslo pa vedi da pri teh stvareh nikoli ni univerzalnega pravila in se bo treba slej ali prej sprijazniti z izidom, kakrsenkoli pac ze bo.
LP
Veš kaj majči, če se že sedaj ne moreta pogovoriti o problemih, kaj šele bo. Življenje prinaša še večje probleme, zlasti ko so tu otroci in je treba biti enoten v vzgoji, ter se je treba večkrat usest in zares pogovorit. Vzgojo otrok, pa se ne da, rešiti v postelji. Zato mu zdaj povej kaj si misliš, ne odlašaj s tem. In če te bo zaradi tega pustil, potem naj kar gre. In ti boš vedela na čem si. Veliko uspeha. LP John.
Vidim, da ste vsi podobnega mnenja, zato bom vaše predloge kar upoštevala. Res hvala vsem, ki ste mi pomagali.
majči
p.s.včeraj sem se pogovarjala z bivšim in naj povem, da se skorajda ni nič spremenil
Forum je zaprt za komentiranje.