Reinkarnacija

Zanima me če verjamete v reinkarnacijo, oziroma če se vam je kdaj zgodilo,
da ste prvič srečali osebo in se vam je zdelo, da se od nekod poznata pa čeprav je bilo to nemogoče. Se vam je zgodilo, da ste ob prvem srečanju začutili kompatibilnost duš??

Jaz osebno verjamem. 🙂 Verjamem tudi, da se prijatelji ponovno srečamo v novem življenju, če so pomembni za naš razvoj ali doseganje kakega cilja, ki je določen že pred rojstvom.

🙂 Morda malce filozofsko, pa vendar.

Princ

V samo reinkarnacijo niti ne verjamem, se mi je pa že zgodilo, da sem sanjala ljudi ali celotne dogodke, ki so se zgodili in ta v trenutku, ko se nekaj začne dogajati, vem kakšen bo potek.

Podobna tema je že bila na forumu srednih let. Govorila je o posmrtnem življenju. Bom kar prekopiral moj odgovor:

Jaz se strinjam s teorijo ki pravi da smo ljudje in vsa živa bitja na svetu samo z enim namenom in sicer da ohranjamo naš “software” v obliki genskega materiala. Ni bistvena oblika živega organizma, njegova razvitost, inteligenca, moč, itd, bistveno je da ohrani genski material. Ljudje imamo zato razum, zveri moč, insekti številčnost itd… Zato ne vidim smisla da bi se kdo trudil po smrti ohranjat vseh teh miljone in miljone duš. Ker je pomemben samo genski material. Kamu in zakaj to koristi, kdo to ohranja pa verjetno ne bomo tako kmalu ugotovili, ker je to smisel našega obstoja. Mogoče smo samo botanični vrt vesolja….

V reinkarnacijo ne verjamem, še najmanj pa v zahodnjaško različico tega verovanja, ki se mi zdi neverjetno smešna in prirejena zahodnemu in potrošniškemu vzorcu mišljenja. Zahodnjak v reinkarnaciji vidi rešitev, saj verjame, da se bo vedno znova rojeval tu na zemlji kot človek. V bistvu si želi neskončno življenj, ki se nizajo drugo za drugim na tem svetu. Vzhodnjak pa vidi v reinkarnaciji oziroma v krogu rojstev (samsari) prekletstvo. Ne zato, ker se lahko rodiš v kateri koli življenjski obliki (glede na karmo, ki se ti nabira v ponavljajočih se življenjih), pač pa zato, ker je reinkarnacija bolj kot ponovno rojstvo ponovna smrt. Temu krogu hoče ubežati in doseči mokšo (hindujec) ali nirvano (budist). Takrat se šele začne pravo posmrtno življenje, ki pa je popolnoma brezosebno.

Če bi ljudje vedeli, kakšno mitološko in idejno ozadje ima reinkarnacija, bi videli, da je vera v reinkarnacijo približno tako smiselna kot vera v kakšna grška ali egipčanska božanstva.

Kar se tiče kompatibilnosti duš, se jaz pri sebi ne bi zanašal na instinkte. Saj ne rečem, da nisem še nikoli imel takega občutka, ampak saj vemo, kako je z občutki. Koliko ljudi je že srečalo osebo, s katero so se noro zaštekali in bi lahko prisegli, da je to vsaj ljubezen stoletja, če že ne tisočletja, pa se čez nekaj mesecev še videti nočejo več. Napačen občutek, pač.

Takšna so moja mnenja, pa lep pozdrav vsem skupaj,
Klemen