Poroka

Pozdravljeni!

Stara sem 30 let. Čez en mesec se poročim. S fantom sva poroko načrtovala že zelo doglo in doma obvestila starše ter ostale, ko je bilo že vse urejeno. Kje, kdaj, kako,…. Sama sva vse uredila ravno zato, da bi se izognila vsem mogočim “predlogom” in “nasvetom” z vseh strani.
Problem je moja mama. Kljub temu, da je v preteklosti, ko sem ji samo namignila kakšno poroko si želim, rekla samo naj naredim tako, da bo meni všeč in se je strinjala z vsemi predlogi, mi danes (kljub temu, da je že vse dogovorjeno) nonstop “pridiga” kaj naj spremenim, kako bi moralo biti, kako potekati, koga vse naj povabim, kaj smem povedati ostalim in kaj ne (zabava po poroki bo samo za prijatelje), kakšna mora biti obleka, kdo bi moral biti priča (izbrala sem namreč najboljšo prijateljico in ne sestre s katero se razumem še kar, vendar nisva ravno prijateljici), poleg vsega pa ima na vse to mnogo pripomb tudi stara mama, ki vpliva na mojo mamo.
Od svojih načrtov ne mislim odstopati, ker želim poroko narediti tako, da se bom imela lepo. Ne morem pa trpeti vsakodnevnega pregovarjanja in čim spregovorim kakšno besedo z mamo, me začne kar dušiti, postanem živčna in na koncu se skregavi, ona pa naredi tisti mučeniški obraz in plane v jok. Pa čeprav ji vsakič sproti povem, da je edino kar prosim to, da se ne vmešava. Na koncu pa mi očita kako vse naredi zame jaz pa nič, da bi bila ona srečna.
Ne vem kako naj krotim svojo jezo oz. dušenje v sebi , ker če se bo to nadaljevalo še en mesec, bom na poroki čista živčna razvalina. Fant mi sicer stoji ob strani, vendar ni tako občutljiv kot jaz, ki me prizadene vsaka mamina “solza”. Včasih res pomislim, da nisem res dobra hči.

Tina

Zaradi tega pa res nisi slaba hči. Meni se zdi, da se je mama začela končno zavedati, da sedaj ne boš več samo njena hčerka.
Pa tudi zaradi žlahte ji je malo narobe, ker bodo, če sem prav razumela, na zabavi po poroki samo prijatelji. (kaj bo pa žlahta rekla!).
Ne sekiraj se, saj je to vendar tvoj življenski korak, ona je svojo poroko že dal “čez”.

Stisni zobe, travma bo kmalu mimo. Brez vmesavanja pac ne gre, ce poroke ne priredis v tajnosti. To nameravava midva z mojim fantom, morda tudi kar poroka na potovanju v tujini. Pa bo cisti mir. Hipoteticno vsaj.

Jasno, da se obe zenski hoceta vmesavati, mislita pac, da najbolje vesta. Vendar ne ravnata prav, prej brezobzirno in izsiljevalsko (ocitki). Vprasaj raje mamo, ali ti res zeli sreco. Ce ti jo, se naj ne vmesava, pa bos naredila sama tako, da bos najbolj zadovoljna. Vpleti jo v dogajanje, nalozi ji kaksno manjso nalogo, da se ne bo pocutila cisto odrinjene. Bo pa v vsakem primeru precej stresno. Ampak si bos potem odpocila na medenih tednih, kajne?

No, takole vmešavanje mam lahko marsikaj pove tudi za naprej.
Še vedno je zakoreninjeno mišljenje, da se “ohcet” dela za žlahto. Največkrat
se želje mladih dveh ne upoštevajo. Ponavadi zmaga s svojimi zamisli tisti, ki
je v zadevi najbolj agresiven. Seveda, če dovolita, sta potem samo statista, ki
opravljata neko nalogo v zadovoljstvo vseh, ki so sproščeni in rajajo.

Jaz ti lahko povem, da mi je še danes, po mnogih letih žal, da sva dovolila, da
je njegova mama (tudi oče precej) dirigirala, kako, kje, na kakšen način bo potekala NAJINA poroka. Razen nekaj izjem, ti lahko povem, da se danes
najbolj spomnim tega, da sem komaj čakala, da je bilo vsega konec. Zabavati se nisem (tudi on ne) mogla, ke je bila zabava dejansko prirejena za druge, še
najmanj je kdo gledal, da bi se dobro počutila midva, po zaslugi vtikanja drage tašče. Žal sem ena tistih “srečnic” (?), ki nikoli ni bila sprejeta s strani njegove mame (tip zelo hladne ženske, ki če ljubi, ljubi samo sebe in svoje udobje).
Nikoli ji pa nisem dala možnosti, da bi se skregali.

No in kljub temu, da je bila scenaristka najinega največjega dogodka, ji to ni
bilo dovolj. Še leta in leta se je vtikala v naju, v najine otroke, poskušala je
narediti razdor med naju, med naju in moje starše, s katerimi sva se odlično razumela (bili smo v podstrešnem stanovanju pri mojih), kakor tudi najini
otroci. Zaradi vtikanja, sem bila že na koncu z živci in na robu tega, da pošljem
“vse k vragu”. Zaradi močne ljubezni do moža in otrok sem vendarle spoznala,
da moj mož (njihov sin) ni kriv za njihova dejanja. Zato smo se distancirali od njih
in jih v svoje življenje vključujemo samo še kot moralno obveznost otrok do
svojih staršev. Verjetno je tudi moja napaka, ker jim nisem znala ali zmogla
naravnost povedati, kaj delata iz najinega zakona in to že od vsega začetka.

Res je tole dolgo. Ampak verjetno že sama vidiš, kaj bi ti jaz svetovala. Sploh ni
važno, čigava mama je. Prav ni, da diktira svoje dvema odraslima osebama. Morda je bilo to res v njenih časih, toda sedaj se piše l. 2001. Povej že sedaj, kaj te moti. Ne dovoli, da bo šlo tako daleč, kot pri meni, da je bil negativen vpliv na zakon skoraj katastrofalen. Samo velika ljubezen naju je rešila. Kaj pa če je ne bi bilo?
Eden ali dva otroka bi živela v razbiti družini. In to po zaslugi babice in dedka,
ki sta v pravljicah imela vedno pozitivno vlogo.

Pa še tole: tudi izsiljevanja z jokom, tarnanjem (kako je reva, da jo nihče ne razume …) poznava dobro. Vendar spoznala sva igro, ki ni nič drugega kot
orodje za dosego cilja – njenega.

glede na opisano je tvoja mama izredna egoistka, čeprav naj bi na ven izgledalo da hoče tebi dobro. najbrž dela po načelu kaj si bodo drugi (težko sosedski itd. opravljanje) mislili in ne kaj si bodo domači mislili (da, točno to se največkrat pozabi).

če si neodvisna od matere, delaj kar ti paše, sedaj živiš svoje življenje in ne mamino.

Nikar ne misli, da si slaba hči, če za tako pomemben dogodek kot je lastna poroka ne sprejemaš materinih ukazov.

Sama mislim, da je poroka izredno osebna in intimna zadeva in da naj si jo par naredi takšno kakršna je njima po volji, ne glede na vso “žlahto” in sosede, ki se bodo zgražali in vihali nosove.

Mislim, da je najboljše, da materi poveš, da so zadeve že pripravljene in dogovorjene tako kot si sama želela in da bo zate to pomemben korak v življenju pri čemer želiš njeno podporo, ne pa nepotrebnega vmešavanja in kritiziranja.

Draga Tina, moraš vedeti, da če sta se s partnerjem odločila za poroko, mora bi ta taka, kakršno si sama želita. Tako tvoji, kot njegovi starši so nekoč imeli možnost načrtovati svoje poroke in se poročili, kakor so se pač hoteli. Kako so oni nekoč upoštevali mnenja svojih staršev, kakšna naj bo poroka, je bila njihova stvar, danes pa mislim, da človek ne sme živeti po navodilih drugih, niti svojih staršev, čeprav imajo mogoče včasih tudi kakšen pameten predlog. Dopovedati jim je treba, da lahko kaj predlagajo, nikar pa naj česarkoli ne zahtevajo od svojih otrok.
Upoštevanje želja staršev v zvezi s poroko se potem nadaljuje pri načrtovanju in vzgoji otrok, ureditvi stanovanja itd.Vsak ima svojo glavo s katero razmišlja, kako bi se najbolje znašel v današnjem družbenem okolju, zato se poročita samo tako kot si res sama želita.
Pa obilo veselja vama želim na poroki in v zakonu.

Pozdravljena.
Če si se odločila za veliko poroko in povabila vse sorodnike in prijatelje ne moreš pričakovati, da samo nekateri grejo na zabavo po poroki. Vsi povabljeni grejo na uradni del in na zabavo.
Zdaj nevem kako si si zamislila ti poroko. Bi morala malo več opisati kako bo potekalo.
Mogoče bi morala tudi mami povedati kaj več, da bi lahko razumela in se nebi več utikala.
Poroko se lahko izpelje na več načinov in tudi tako, da je vsem prav: tebi, mami, fantu, prijateljem in sorodnikom. Predvsem pa tebi, jasno.

Tvoja mama te čustveno izsiljuje, kar se večkrat dogaja tudi meni. In sem zelo jezna, ker ji pogosto uspe, če pa ji, se jaz vseeno počutim nekako klavrno. S fantom bi se rada poročila, vendar ne tako, kot bi želeli sorodniki in prijatelji. Več sorodnikov mi je že povedalo, da mi bodo na smrt zamerili, če ne bom priredila velike fešte in celonočne pojedine. Zato sem zadnjič na družinskem shodu jasno in glasno povedala, da se ne bova poročila, ker se nočem poročiti na tak način in nočem nekih velikih kreganj in očitkov. Požela sem veliko pisanih nasmehov in pripomb.
Moja mami je to sprejela kar normalno (ona je tu izjema, ker jo je groza, da bo morala vse to plačati in je proti veliki poroki – četudi sem jaz proti, da bi plačala karkoli).

V zadnjem času pa sem potihoma začela dobivati namige raznih babic, tetk itd., da naj se le poročiva, saj se lahko tudi na tihem, glavno, da ne bova kar na koruzi za božjo voljo!!

Bruhni ti enkrat v jok pred svojo mamo in ji povej, koliko dela si imela s tem in ji natančno razloži zadevo.

Janja

Pa saj si vendar stara 30 let! Predvidevam, da si finančno neodvisna in “na svojem” oziroma vsaj boš. Čusteno izsiljevanje tvoje mame pa še stare mame povrhu in vtikanje v tvoje življenje se bo samo še stopnjevalo. Odločno in brez slabe vesti se postavi zase in stvari spelji tako kot ustreza vama s fantom. Skrajni čas je že! Ne morem pa si kaj, da ne bi zapisala misli, da je dolžina zakona v obratnem sorazmerju s stroški poroke. Vsaj v treh primerih v zadnjih letih sem ugotovila, da je zares tako. Res ne razumem, da dva, ki se imata rada in želita to potrditi, potrebujeta navzočnost vse žlahte do nevemkaterega kolena, ki je niti dobro ne poznata. Vse je usmerjeno v zunanji blišč, vljudnostne fraze in prisiljene nasmeške. Navadno imata glavna akterja do poroke že vsega “poln kufr”. Irenina ideja o tihi poroki na kakšnem potovanju se mi zdi krasna.

Tudi jaz sem proti tem, da se mame in taše vtikujejo v pripravo poroke, če pač sama tega ne želiš.
Jaz osebno se zaenkrat ne mislim še poročit z mojim fantom, kljub temu, da sva kupila stanovanje in pričakujeva naraščaj. Trenutno bi nama to pomenil samo finančni strošek in nobenega zadovoljstva.
Polega tega pa ne morem pozabiti poroke svoje sestrične izpred dveh let. Ne vem točno kdo je bil tisti, ki je vse organiziral, vem pa, da je imela vmes prste tudi njena babica, ki je povabila vse svoje brate in sestre, čeprav so bili nekateri izmed njih 20 let skregani in se niso niti videli. Meni je bilo to zelo bedno.
Poleg tega pa mi je strašno šlo na živce, ko so imeli povezovalca, ki je kar naprej kričal: “ženske izbirajo”, nato drugič pa “moški izbirajo” za ples. In tisto basanje torte v usta neveste in ženina, mi je šlo na bruhanje. Sem popolnoma proti takšni tradicionali poroki.
Mislim pa tudi, da so poroke za babice in stare tete, da lahko opravljajo in potem še nekaj mesec po tem govorijo kako lepo so se imeli.

Mami se samo toži, ker ve, da te bo izgubila. Pol pa mora neki zmislit, da ti pokaže kako ji je hudo. Pogovorita se, ker če ne lahko ostaneta sprti. Mamine solze niso zaradi poroke pač pa zaradi dneva po njej ko te ne bo imela več! Vsekakor pa napravita z možem tak poročni dan, kot sama hočeta!
Pa srečno v zakonu!

Joj, tudi sama sem bila pred leti na podobni poroki. Takrat sem sklenila, da se ne bom nikoli poročila, saj je bilo – po mojem mnenju – skrajno primitivno. Vse skupaj je spominjalo na kakšen Felinijev film. Tisti neumni plesi in otipavanja, dobesedno prenažiranje s hrano, ljubosumni izpadi, neumoren harmonikar z bedastimi fintami, bahanje ene in druge strani, neokusni vici … pa še zdaleč nisem kakšna zapeta moralistka. Kasneje sem se sicer poročila, a v najožjem krogu dobrih prijateljev, s katerimi smo preživeli res zabaven dan, denar pa sva z možem rajši porabila za zanimivo potovanje.

Ne oziraj se na mamo, kajti to je tvoja in ne mamina poroka. Če ni imela časa zate 15. let, naj še zdaj malo “oladi”. Želim ti prijetno poroko in srečen zakon. LP John

Ko sem se jaz poročila, sva bila prisotna samo jaz, moj mož in priči. Sorodniki so preživeli, čeprav so malo godrnjali, ker niso bili vabljeni. Starši so pa tudi morali upoštevati najine želje. Drugega jim tako ali tako ni preostalo:)))

Nikar se ne obremenjuj s starši, saj veš da najprej zamerijo, ampak potem pa tudi “odmerijo”. Tudi sama načrtujem poroko enkrat drugo leto in mi je že malo jasno s čem se soočaš, ampak če se boš pustila sedaj, pomisli kako bo, ko bodo otroci. Se boš tam tudi na koga ozirala, ali boš otroka, ki si ga ti rodila vgajala po svoji volji.
Želim ti veliko sreče v zakonu in naj bo vsaka malenkost tako kot si jo ti želiš!