Pozdravljeni!

Vem, da je bilo že veliko napisanega o tej temi, vendar sama potrebujem nasvet.

Sem na pragu 30.ih in približno 4 mesece samska. Prej sem bila v vezi z moškim, nekaj let starejšim od mene, v katerega sem bila zelo zaljubljena in, ki ga imam še vedno rada. Po spletu okoliščin sva šla narazen in takrat sem spregledala vse stvari, pred katerimi sem si prej zatiskala oči. Je alkoholik, alkoholik je tudi njegov oče, pa tudi mama rada kaj popije. Pije vsak dan po službi, da za vikend ne govorimo. Ponovno je navezal stike z mano in bi rad poskusil znova. Tudi jaz, čeprav mi vsi svetujejo, da tega ne storim. To bi storila edino v primeru, da gre na zdravljenje. Ne vem pa, če sem mu pripravljena stati ob strani. Enostavno kolebam, ker ga preveč poznam in točno vem, da samo obljublja, stori pa ne nič. Sita sem njegovega govorjenja in praznih obljub, po drugi strani pa me vseeno vleče k njemu.
Ali je možno, da se človek, ki pije po službi, sklepa posle ob steklenici, se ne zna zabavati brez alkohola, kaj šele zasmejati, spremeni? Rada bi mu pomagala, samo vem, da je zelo verjetno premalo močan, da bi se odpovedal alkoholu. Podzavestno je zanj pitje alkohola normalno, saj pijejo doma, pijejo prijatelji, poslovni partnerji, itd…
Oprostite za to zmedeno pisanje, samo res ne vem, kaj naj storim.

LP

Pozdravljeni!

Se strinjam, da je bilo o tej temi že veliko napisanega zato tople vode ne bomo odkrili, saj so dejstva o alkoholizmu in z njim povezanim obnašanjem že dobro poznana in tudi vi razumsko veste kaj bi bilo najbolje za vas, čustva pa vas vlečejo na stran, kjer bi utegnila doživeti ponovno razočaranje. Razumljivo, da kolebate, ker predobro poznate njega, njegove starše in prijatelje, kateri vsi prepogosto posegajo po alkoholu in poznate ga, da njegovih obljub ni sposoben spremeniti v dejanja.

Z drsenjem v take vrste odvisnost kot je alkohol si človek ne ohranja niti osnovne, že nekoč pridobljene kvalitete življenja, temveč si neprestano uničuje svoje telesno in duševno zdravje in s tem vztrajno znižuje kvaliteto življenja. Svoje življenje zapravlja in spreminja samega sebe v razvalino. Vi ste še dovolj mladi in imate še ogromno možnosti za pravega moškega, ki vam bo ljubezen vračal ne pa da bi nazadnje zaradi njegovega pitja še vi postali razvalina.

Prav imate, da z njim poskusite znova le v primeru, če bo on pripravljen iti na zdravljenje, v kar pa močno dvomim saj ga verjetno vsepovsod tako doma kot v službi podpirajo pri njegovem početju in predvidevam, da tudi sam dojema pitje kot povsem normalno početje. Če ste mu pripravljena stati ob strani in sprejeti to odgovornost na svoje rame veste le vi sama, prvo pa mora sam biti pripravljen na spremembo. Res je, da se človek, ki ga spremlja pijača na vsakem koraku težko spremeni, za to je potrebna trdna volja, predvsem pa želja po drugačnem, zdravem in odgovornem načinu življenja, želji po smehu in zabavi brez omame, treznem spopadanju s posli itn vse to pa zahteva od človeka več kot zgolj bahanje in prazne obljube katere po stanju opitosti izzvenijo v prazno.

Kar ste spregledali lahko sedaj popravite, resnično si ne zatiskajte oči, vztrajajte na zdravljenju saj si ne zaslužite ob sebi partnerja, ki bo stavil vse le na alkohol. Dobro premislite dokler še imate čas. Nič ne de, če vas leta preganjajo, zakaj bi se morali vezati z nekom le za to, ker ste na pragu 30.ih in iščete potrebo po varnosti. Razmislite kakšno varnost bi čutili ob takšni osebi. Nespametno je siliti nekam za kar že vnaprej veš, da bo neuspešno.

Kakršnokoli odločitev že boste sprejeli upam da bo prava.
Vso srečo z njim ali s kom drugim, pa oglasite se še kaj!

Jaz iz tvojega pisanja ne razberem nekih meril , kaj vem recimo primerjav, koliko on spije in kaj pije. Kaj se dogaja? V družinah v katerih se ne pije nič, recimo v tvoji in v družinah, v katerih je recimo vino del prehrane in se pije je lahko zate to neki čudež.

Popiti 1/2 litra vina dnevno zame ni neki pretirani alkoholizem, zate pa mogoče že je. Sicer pa so obdobja ko človek popije več in zopet preide na manj.

predhodno prosim zbrišite, ker mi takšen način “dialoga” ni všeč

Anika22 premlada si, da si uničiš življenje, ker če je tako, kot opisuješ je tvoj bivši alkoholik in ti znajo zelo spretno manipulirati z ljudmi. Imela sem partnerja podobnega tvojemu in 10 let se je vlekla najina veza v kateri je prenehal piti oz. abstinirati 3x, ki pa ni dlje trajalo od enega leta in vedno sem trepetala, kdaj bo prišel pijan domov. V tem času se nama je rodila hčerka in vso nosečnost ni pil, isti dan, ko sem šla rodit se je napil, kot da je komaj čakal dan, da se jaz umaknem in ni nehal priti niti zaradi hčerkice, ko sem sprevidla, da nebo nehal nikoli sem dokončno prekinila vezo z njim in ti ne morem povedati, kako se srečna, da sem to naredila. Res sem ga imela rada in nekako sem mu hotela pomagati, kot sedaj ti. Vendar je škoda časa in potrpljenja, ker nekateri res nikoli ne nehajo, sedaj nisva skupaj že 8 let in on še zmeraj pije in zelo malo dela našel si je tudi tepko starejšo od sebe se z njo poročil in ona ga preživlja in seveda trpi, kot sem nekdaj jaz. Res sem zadovolja da sem prekinila z njim, ker to je psihično maltretiranje in nikakršno življenje z alkoholikom. Dobro premisli kaj želiš v življenju, srečno.

Živjo!

Ja, merilo bi bilo pa tako: cca.5-6 malih piv od torka do četrtka, dnevno (kdaj več, kdaj manj). Petek in sobota, tudi tam nekje, z dodanim vinom ali kako drugo pijačo (stock, vodka, itd). Količinsko pa res ne bi vedela, koliko znašajo te dodane pijače. Vem samo to, da preveč in da nima mere. Alkoholik, pač!

Se strinjam z luubi. Pregovor pravi, da vcasih pokazemo bogu ali vesolju ali visji sili zaupanje preprosto tako, da obupamo. Obupajte nad to zvezo, saj ste k njej prispevala samo vi, on pa nic. Obupajte nad njim in ga pustite. Brez dolgih let zdravljenja in korenite spremembe v vseh vidikih zivljenja, sploh pa, ce se sam noce zdraviti, je povsem brezupen primer. A ni tako? Vi pa pojdite naprej in si poglejte, kaj ima zivljenje v nacrtu glede vas. In obljubljam vam, da bo v vsakem primeru boljse, kot pa da bi bila z njim.

Menim, da poznam najhujše “primerke” alkoholikov in tudi uspešna zdravljenja, moram pa reči, da takšni potrebujejo pomoč nesebičnega človeka (partnerja), ki jim je ta že predhodno uničil lep del družinskega življenja. Jaz takšen nisem in ne bi sprejel takšne igre. Sploh ne v tvojih rosnih letih.Te doze, sploh pa mešanje alk. pijač vodi še v večjo odvisnost.

ali pač?

Sprejel bi samo EN skupen posvet-dogovor pri strokovnjaku in momentalno prenehanje pitja.

Draga anika22,

mogoče samo nekaj v razmislek: koliko moških, brez težav z alkoholom poznaš, da se spuščajo v zveze z žensko – alkoholičarko. Jih skorajda ni, a ne?

In koliko žensk je takih, ki si najde partnerja, ki ima že na začetku razmerja težave z alkoholom, pa se vseeno odloči za vezo misleč “ko bo z mano se bo spremenil (beri: nehal piti)”?

Mislim, da je razlika več kot očitna. Zelooooo malo je treznih moških, ki v svoje življenje sprjemejo alkoholizirane partnerice, žensk pa ogromno preveč. In zakaj? Zakaj ženske tako malo pričakujete od življenja?