Pozdravljeni,

vprašanje se nanaša na mojega očeta.

Moj oče je hazarder. Celo življenje že igra loto, v Sloveniji in Avstriji, stavi tudi na športnih stavah. Ponoči pa hodi v igralnico in hodi domov ob enih, dveh zjutraj. Loto oddaja redno že zadnjih 40 let, v igralnico pa hodi tri do štirikrat tedensko. Doma je vse popisano s številkami, tudi pohištvo, da ne govorim o vsakemu papirju, ki ga popiše s številkami. Veliko časa sedi pred TV-jem in preverja na teletekstu rezultate športnih stav.
Mama to delno prenaša, ampak po njeno problem ni v tem, da je oče zasvojen, ampak, ker je vse popisano in mora ona to čistiti. V igralnico pa hodi z njim pod pretvezo, da ga nadzoruje in zaradi njene prisotnosti ne zapravlja toliko. Tudi ona iga loto.

Koliko denarja oče v ta njegov ‘hobi’ vloži ne ve nihče. Cel čas, od kar sta starša poročena je mama skrbela za financiranje, on pa je svoj denar skrbno zbiral. On dejansko ni skrbel za nič v družini. Hišo je podedoval, ki pa je ne vzdržuje in propada. Za naju z bratom se ni zanimal in se še vedno ne.

Poleg tega je moj oče tudi zelo nesamostojen, nima higienskih navad… in mama je idealna ‘žrtev’, ki skrbi zanj. Je tudi zelo debel, poje ogromne količine hrane in neprestano tarna, da bo kmalu umrl. Z mamo in nama z bratom je neprijazen. Za svojo družino se nikoli ne potegne, tudi ob zelo tragičnih stvareh, ampak samo še dodatno zarine nož v hrbet.

Ali je kaj, kar bi lahko jaz spremenila, kar bi morda lahko situacijo spremnilo vsaj za malenkost. Treba je tudi upoštevati, da se ni sposoben pogovarjati. Ko želim začeti pogovor, ki se nanaša na njegove moteče navade, kot je npr. popolnoma umazan WC, mi reče, da ni res in se smeji, pravi, da sem živčna, no potem pa povišam glas, kar je pa spet brezveze.

Ali je bolje, da se popolnima odmaknem od družine in poskrbim zase, saj mi je življenje v takih okoliščinah naredilo veliko slabega ali je kaj, kar bi morda lahko še situacijo spremenilo?

Hvala,
Špela

Draga Špela!

Zgodovina nas uči, da je vsako preveliko naraščanje hazarda znak zatona neke družbe, naroda. Vemo, da igralništvo razjeda in dezintegrira družbo pa tudi družino, kar ste priča tudi vi sama.

Gre za patološko, kompulzivno, družbeno bolehno stanje, ki presega individualno voljo. Zasvojenost s hazardom je podobna kot zasvojenost z drogo. Je družbeni fenomen, katerega korenine so globlje in veliko bolj zapletene in razpredene kot si lahko mislimo. Tako kot ne moremo izkoreniniti drog, prostitucije, nasilja, skratka zla, tako ne moremo izkoreniniti hazarda. Država pa žal molče dopušča gradnjo vedno novih igralnic in se posmiha tistim, ki jih je z igrami na srečo ulovila v svojo past in iz njihovih žepov izvlekla zadnji tolar.

Neobvladljivo hazardiranje je zasvojilo tudi vašega očeta in najverjetneje bi naredila najbolje, da bi se, kot ste napisala sama odmaknila od družine in poskrbela zase, si uredila svoje življenje. Spremenite vi sami lahko zelo malo, v vaši družini je edino mama tista, ki bi temu že leta nazaj morala narediti konec, pa ni, glede na napisano očeta pri teh njegovih dejanjih celo podpira oziroma tudi sama sodeluje pri tem. Pomoč bi torej potrebovala oba, saj je zasvojenost problem cele družine ne samo očeta. Iz tega kar ste napisali je razvidno, da je vaš oče globoko zasvojen in bi moral ne samo popolnoma opustiti hazardiranje pač pa tudi spremeniti celoten stil in način življenja, ki ga živi sedaj. Za vse to pa vi sama nimate moči, mama pa zaenkrat očitno ne vidi bistva problema saj si zatiska oči, je tudi sama del te igre in skuša prikriti realno stanje. Zagotovo je mama tista žrtev, ki vse to prenaša in vztraja v takšnem odnosu od katerega verjetno nima dosti, sprejela se je kot žrtev in pelje to igro naprej. Očetu doslej tudi ni bilo potrebno ničesar spremeniti, saj ga mama nikoli ni postavila pred dejstvo ampak mu je vedno znova “odnašala od riti”. Vaših mnenj in opozoril jasno ne sprejema in se jim posmehuje, kot vsak zasvojeni tudi on ni sposoben priznat svojih napak, kaj šele jih spremenit.

Patološko hazardiranje je potrebno terapevtske obravnave izkušenega strokovnjaka. Pomenite se o vaših razmišljanjih z mamo, ji predlagajte, da z očetom poiščeta pomoč, še bolj jo je verjetno potrebna za začetek ona sama, saj rabi nekoga, da ji odpre oči, da ima doma nezrelega, nesamostojnega moža. Sicer pa se boste vi prej ali slej odselili od doma, mama pa je tista, ki bo z očetom živela še naprej in če v vsem tem sama ne vidi problema in ji takšno življenje ustreza se čimprej odmaknite in zaživite svoje življenje.
Lahko se obrnete tudi na: Anonimni hazarderji: 031/734-728; e-pošta: [email protected]
Srečno!

Čudi me, da se o tem problemu tako malo govori. Jaz sem pred leti zabredel do dna. Izgubil sem vse, premoženje, službo, družino. Pred leti je bila v Ljubljani na Poljanskem nasipu terapevtka, ki se je ukvarjala s tem problemom.Kot mi je znano , sedaj ni nikogar.
Problem pa je zelo – zelo hud. Na žalost pa tudi zelo množičen. Na žalost pa tako kot pri drugih odvisnostih tudi tu ni pomoči, če zasvojenec sam ne pride do spoznanja kako globoko je padel.

Mene pa zanima sledeče, če mi lahko kdo odgovori, kako veš, da si padel že v zasvojenost pri hazarderstvu. Ali če zapraviš veliko denarja in ko si vsak teden ali več dni v igralnici? Zanima me še sledeče, če igraš za tuj denar od partnerja ne za svoj denar tudi zapadeš not in nasploh ta tematika me zanima, če to traja naenkrat ali več časa, da postaneš odvisen?

Mislim da bi lahko bila definicija zasvojenosti tudi ta, da si zasvojen takrat, ko čeprav pri sebi veš da ne moreš dobit, še vedno hodiš v igralnico in igraš. Tako kot pri drogah, veš da ti škodijo pa ne moreš nehat.

Sam sem imel problem na začetku študija ko sem zaradi živčnosti pri učenju začel hoditi v casino kjer sem sprostil adrenalin in se lažje ućil (to sem takrat mislil) Poitem se zapadel v to da sem začel igrati na srečo in preračunavati vse mogoče kombinacije kako bi dobil bogastvo. V igralnici sem bil kakih 20 dni dan in noč. Ko sem potem matematično izračunal da ne bo dobitka sem nehal hodit zapravljat. Mislim da to spoznanje doživi prav vsak hazarder in če potem še nadaljuje stave lahko rečemo da je zasvojen.

lp

Na avtomatu piše:
Igralni avtomat izplača 90% vloženega denarja.

Rulet ma 37 številk. Izplača 36. Torej je izplačilo 97,29%.
Samo od časa koliko preživiš v igralnici in vlog je odvisno koliko si v zgubi.
Torej zapomni: IGRALNICA NI ZA TO DA TI DOBIŠ

Hazardiranje bolezen, v katero sem zapadel tudi sam. Resnično je da moraš sam priti do spoznanja, da ne moreš zaslužiti ampak da samo financiraš kazinoje, spletne poker igralnice, stavnice itd. Ne spiš, ne ješ, si živčen, vse ti gre narobe, zanemarjaš družino. Ne bom rekel, danes. Ne grem zapravljati svojega težko prisluženega denarja. Vendar si družba izmišlja vedno nove igre na srečo. Tako da se ne smemo pustiti zapeljati v hazarderske vode. Ne se pustiti in pojdite raje v naravo s svojimi najbližnjimi.

To je grozno… Tudi sama imam fanta, ki je hazarder – na žalost. Začelo se je čisto nedolžno, parkrat sem šla tudi jaz z njim, ravno zaradi tega, da bi manj zapravil, ker se ni znal ustaviti, potem mi je začel prekrivati izgube, lagati, na skrivaj hoditi v kazinoje… No prišel je tako daleč, da si je denar začel sposojati. Vedno znova sem ga rešla iz dna, in ko je že bolje, on mora zopet iti… Najmanj enkrat na mesec. Prijateljica mi pravi, da ga naj pustim, da si me ne zasluži, a ne morem – bojim se da bo še slabše. Res ga imam rada in pomeni mi vse. Do mene se je spremenil, hladen je postal. Stokrat sem mu že rekla da bom šla zaradi kazinoja, saj je več kot očitno da mu pomeni več kot jaz. Boli me to… Ljubim ga in od začetka najine zveze sem sanjala o poroki z njim, družini… vendar se mi zdi da sem čimdlje tem sanjam. Predvčerajšnjim je zopet bil. Zapravil je vse kar je bil. Zdaj ima stanje na računu minut 1000 evrov – da cel limit. Rekel je da bo vzel kredit 1000 evrov, s tem da ima že od prej kredit 1000 evrov, ker je posodil staršem za hišo. Pravi da ne more videti da je v minusu in da gre zato v kazino, ampak jaz mislim da mu je to samo izgovor. Nehala sem razmišljati o stanovanju in da greva na svoje… Kako naj, če zaradi kazinoja dvoguje kredit, kaj bo še… Sploh ne vem kaj naj storim. Žal mi je sebe, žal mi je njega. Da ga ne bi imela rada bi šla, našla nekoga, ki bi me znal ceniti in da bi imela brezskrbno prihodnost z njim. Kaj naj si mislim? Da me bo strah, če bom drug dan imela denar za kruh? Sovražim kazinoje in vse kar je z njim povezano. Sploh ne morem videti napisa kazino. Preziram vse, ki delajo v njem – ustanovitelje. Služijo na račun in srečo drugih. Ni mi žal hazarderjev, sami so si krivi, žal mi je tistih, ki z njimi živijo. Oni so še na slabšem, pa nič krivi.

suza cim prej ga prepricaj da gre na zdravljenje ce ne bo tako vedno oziroma se hujse

Hazardiranje je resnično bolezen, vendar ta tako imenovana nova igra poker holdem pa še večji nateg. Zakaj? Vsi govorijo, da je to sama matematika. Ne strinjam se. Sam ga igram že štiri leta. Lahko povem, da premagaš lahko vsakega, vendar je problem drugje. Primer ko igraš na majhnih limitih boš dobival ali izgubljal ni tako pomembno. Pomembno je da ko igraš na visokih limitih dobivaš, tukaj pa internetne online igralnice ščitijo določene igralce. Sam sem v treh dneh z dvema asoma (najvišji možni par) izgubil devekrat proti paru devetk. Zdi se mi da je to sam nateg in preko interneta se da to z lahkoto narediti. Moj nasvet vsem, če že morate igrati je to najbolje narediti v živo. Izogibajte se internetnih igralnic. Kar pa se tiče kazinojev, stavnic, srečk, pa ne bi izgubljal besed. Samo pobiranje denarja. Čim prej bi jih morali zapreti.

Da vam vsem tukaj povem… Moj stric je imel krasno vilo, poršeja, merđota, jahto v portorožu, konjski ranč, stanovanja, dober posel…
Vse to je šlo v kazinojih v luft…nema više para, nema stanovanja, avta, NIČ!

Moj foter je sicer bolj previden, ima marsikaj, a vendar ga počasi “najeda” Loto.
Seveda ne zapravi toliko kot je recimo stric v kazinojih, a vendar, 200€ na teden se meni ne zdi malo za nek kurčev loto, od katerega itak ne dobiš v 99,9999%