kako, 17-letnici dopovedati, da moški s katerim je obsedena, ni primeren zanjo, (alkohol, droga, zapor). Preden ga je spoznala, je bila OK punca z dobrimi in slabimi dnevi, sedaj pa se laže, preveč zapravlja, na skrivaj hodi ven (ponoči), če jo zalotimo, reče da je šla mal na sprehod.
Veliko smo se pogovarjali (jaz, mož, hčera), kakšen dan je OK potem pa spet laži . . . kot da mi kljubuje.

prosim vas, svetujte mi kako naprej?

Mojca!
Ni enostavno, ko starši pridejo do spoznanja, da njihov mladostnik- ca kar naenkrat postane iz pridne ubogljive punčke vihravo in uporniško bitje, ki nikakor ni več v ponos staršem, jih ne posluša več, tudi pogovori več ne zadostujejo. Vaša hči je obsedena z moškim, ki ni primeren zanjo, opravka ima z drogo tako je tudi sama ogrožena, da poseže po drogi.
Mladostnik ima v družbi čisto posebno mesto. Odrasli ga ne razumejo več kot otroka, v svoj svet pa ga tudi še ne sprejemajo. Značilnosti mladostnikovega vedenja in znaki pripadnosti njegovi generaciji prikličejo pri odraslih poseben odziv. Odgovornost, ki jo odrasli od mladostnika pričakujejo, pogosto ni v skladu z samostojnostjo, ki so mu jo dopustili, ali ga spodbudili k njej. Mladostnik je zelo občutljiv sprejemnik za vse, kar se v njegovem okolju dogaja. Mladostnik išče svojo identiteto in išče potrditev v različnih stvareh ali ljudeh žal prevečkrat tudi v napačnih.

Pomemben del razvojnih dogajanj se v adolescenci vrši v krogu vrstnikov, torej na socialnem področju in ker je mladostnikovo samospoštovanje tako odločilno odvisno od občutja in sprejetosti in pripadnosti svoji generaciji, je mladostnik pri tem še posebno ranljiv. Adolescenca je čas prvih navezovanj na enega, čustveno pomembnega človeka izven izvorne družine. To je čas razvijanja intimnosti in bližine. Ker je mladostnik na tem področju še posebej negotov in tudi brez izkušenj, je razumljivo, da pri tem doživlja vrsto stisk in tesnob, v katerih se sam ne znajde. Tudi pri tem se izkaže, da so najbolj ranljivi tisti mladostniki, ki jim odnosi z domačimi že od zgodnjega obdobja naprej niso dajali dovolj trdne in pozitivne samopodobe. Zakaj nekdo išče prav takšne osebe kot jih vaša hči je težko reči, lahko gre za nepredelana področja doživljanja njene lastne vrednosti in samozavesti ali želi ravno z uporom proti vam odraslim pokazati, da vstopa v svet samostojnosti in odraslosti. Zagotovo je razlogov več, so globlji, čeprav je to v vaši družini udarilo kot strela z jasnega so se v vaši hčeri stvari dogajale že davno prej le da jih mogoče niste zaznali. Ne vem tudi v kolikšni meri je vaša hči utrdila svojo voljo, se naučila razmišljati o sebi se naučila obvladovati svoje strasti in razločevati med dobrim in slabim.
Kaj dejansko storiti v vašem primeru je težko reči, zagotovo prepoved ne bo zadostovala, dvomim, da bodo tudi pogovori dovolj mogoče bi se obrnili na kakšno svetovalnico za mladostnike v stiski. Kljub temu, da ste upravičeno obupani vseeno ne obupajte nad svojo hčerjo. Žal je tako, da brez občasne bolečine tudi zadovoljstva ne bi znali prepoznati in uživati. Kakorkoli že se bo iztekla vaša situacija s hčerjo verjamem, da boste našli moč in voljo, da premagate težavo, ki se zdi v tem trenutku brezupna.
Mnogo sreče v letu 2007 in javite se še kaj!