13letna hčer – zasvojena?
Lepo pozdravljeni
Sem mati 13- letne hčere in odkar sem vdova upažam pri hčeri grozne spremembe. Odkar se je mož ukvarjal z njo je bila pridna, delovna in uspešna v šoli. Sama imam zahtevno službo, sedaj kot samohranilka delam pa še dlje, nadure itd… In seveda ta čas, ko me ni doma se ona veselo potepa. Prej je za njo skrbel oče, Avgusta pa sem jo našla ob ulici na parkirišču pijano in pobruhano. A to še ni bilo nič. Septembra sem našla v njeni sobi dva majhna zavojhčka neke zelene snovi. Ker nisem vedela kaj je to sem pustila pri miru. Čez dva dni sem našla to snov v njeni bundi z vžigalnikom. V službi so mi povedali da je to marihuana. Od groze sem ponorela in jo premlatila. Od danes dopoldne mi je za to reakcijo na smrt žal. Za tri dni se je zaprla v sobo in se pod nobenim pogojem prikazala ven. Sedaj pa ji mimogrede odnesem perilo v sobo…. in v omari najdem plastično vrečko z iglo, žlico in nekim belim praškom….
Ker s tem seveda nimam izkušenj nevem kaj naj storim. Svet se mi je popolnoma podrl. Izguba moža in mamila pri 13 letni hčeri! Popolnoma sem obupana, za pomoč se ne upam klicati, ker me je sram da imam tako mlado hčero peclju mamil. Prosim imate kak pameten nasvet? Kaj naj ji sploh rečem?…
Draga mamica!!!!!
Takoj po pomoč, ampak res takoj!!!!!! Ne vem sicer od kod ste doma, ampak sigurno je v vašem kraju kdo na katerga se lahko obrnete. In predvsem nobenega sramu, nobenega, za življenje vaše hčere gre. Rešite kaj se še rešit da, pa če se tudi “stolčeta” do konca. Ne more ona zmagat!!! Ne pei trinajstih! Lahko se mi oglasite na mail, pa lahko kaj več rečeva. Verjemite, da je res treba ukrepat takoj.
Lepo Vas pozdravljam!
Zš
Obupana mama!
Zagotovo vam ni lahko, da ste po izgubi moža doživela še drug udarec, ko ste izvedela, da se vaša hči vdaja drogi. Današnji časi res ne prizanašajo družinam, saj je tempo življenja in zahtevnost na delovnih mestih vedno večja, tako otroci in najstniki, ki rabijo veliko pozornosti le te ne dobijo od svojih staršev tako rešitev iščejo drugje, tudi na ulici in v drogi.
Očetova smrt je hčerko zelo prizadela, dejstvo je, da je v hudi stiski in da gotovo ni v ozadju le izguba očeta pač pa so korenine in izvor njenih težav oziroma soočanja z njimi zagotovo mnogo globlje.
Mamila se lahko zgodijo prav v vsaki družini zato ni sramotno iskati pomoči, bolj sramotno bi bilo, da se predate in ne ukrenete nič v zvezi s hčerjo in da zaradi sramu potiskate težave in ne ukrepate. Res je, da z nasiljem ne boste preprečili, da hčerka ne bi več jemala drog, tudi lepe besede zagotovo ne bodo dovolj, kaj pravzaprav lahko storite ali rečete je v tem trenutku težko reči. Predlagam, da se čimprej tako kot je že moja predhodnica napisala obrnete po pomoč. Prisluhnite hčerini stiski brez sile in vztrajajte, da skupaj poiščeta pomoč.
Brez sramu se lahko obrnete na nas saj je vsakodnevno srečujemo s podobnimi problemi kot je vaš. Pokličite, da se dogovorimo za pogovor in skupaj najdemo ustrezno rešitev.
Vso srečo in kljub težki situaciji ne obupajte.
Draga Marta!
Zdenkica je odlično napisala – ukrepati je treba takoj, pa če bo konec sveta in ne dopustite, da hči manipulira z vami!!! To je najslabše, kar se lahko zgodi…potem je zmaga njena! Pa čeprav se vam bo zdelo, da trpi kot žival (kar bo mogoče tudi res, sploh ko se bo začela odvajalna kriza), ne odnehajte!
To je edino dobro za njo, vendar se ona tega seveda še ne zaveda. Zdaj je v svojem arogantnem, egoističnem svetu in vidi samo drogo…in zadeva se lahko samo še stopnjuje do te mere, da bo pripravljena prodati lastno kri za novo dozo. Zdaj pri 13. letih ima še vse odprto. Prej, ko se začne zdravljenje, bolj bo uspešno in trdno za življenje v prihodnosti. Saj ima pred sabo še celo življenje in kakršnekoli posledice (psihične ali fizične) bo za vedno nosila s sabo!!! Konec koncev so lahko na koncu vsega zelo pozitivne in poučne.
Tudi jaz priporočam Zavod Pelikan Karitas, ker imam kar nekaj znancev, ki so sli preko njih v Don Pierinovo komuno in so sedaj pridni, delovni in pošteni ljudje. Pa veliko volje in uspeha vam želim! Vse se bo rešilo, če boste le dovolj odločni in trdni!!
Draga Marta!
vaša hčerka se nedvomno drogira. Priporočam vam,da čimprej poiščete pomoč, ker sem tudi sama mlada poznam dosti znancev, ki so padli v to brezno brez dna in si nočejo poiskati pomoči. Danes pa fantje, ki so stari 25 let izgledajo dosti starejši, ker jih je droga uničila, nimajo službe, družijo pa se samo s sebi enakimi.Ampak se da rešiti,ker tudi dosti ljudi,ki jih poznam so prenehali in imajo družine in službe. Tako, da samo vztrajajte, čeprav vas v tem trenutku hčerka sovraži vam bo nekoč hvaležna. Ne pustite, da vas 13 letnica premaga sej je od tega odvisno njeno življenje in s tem tudi vaše, ker zasvojeni ljudje ne razmišljajo kako bodo koga prizadeli in s čem.
Draga mama!
Strinjam se s svojimi predhodniki. Ne si zatiskat oči, saj je odvisnik najboljši manipulant. Vaša hči je še tako mlada, da ji samo vi kot mati lahko postavite meje. Seveda morate biti strogi in vstrajni. Nikakor se vam ne sme smilit, to si dobro zapomnite. Verjemite, da ima še vse možnosti dojet, da je to pot v propad in žal v smrt. Otrok do 18leta pridobi približno 95% vedenja, se razvije v nek svoj značaj. S preostalimi 5% pa skozi življenja spoznava stvari in situacijo, ter z temi 5% spreminja teh 95%.
Svetujem vam, da se obrnete po pomoč, saj odvisnost ni sramota, temveč bolezen. Bolezen cele družine. Držite se tistega kar vam strokovnjaki svetujejo, ter hčeri v krizi ne popustite. Verjamem, da vas bo v duši trgalo, ampak boste uspeli. Sami pa sigurno ne. Pot je res posuta s trnjem, ampak je vredno vstrajat.
Predno karkoli ukrenete se posvetujte. Pa še to: mogoče vam bo kdo rekel naj ji zaprete vse pipice, v smislu-postavit na cesto. Ja, to naredite pri otroku starem 20 in več let, ne pa pri še tako mladi deklici. Probajte se pogovorit o drogi z njo in jo tudi kaj vprašat. Potem pa skupaj po pomoč.
Lep pozdrav pa srečno!
Samo tvoja odgovornost te lahko reši oprosti izrazu “P*****” in tvojega sesutja, ki bo sledilo.
Naredi si model (opazuj okolje, ali beri “tukaj”), porušitve ljudi in ponovno vstajenje traja tudi desetletje in več. V bistvu je tudi “ponovno ozdravljen”
izgubil eno nenadomestljivo obdobje (poklic, mladost, služba….), ki se zopet naloži na tvoj hrbet.
Moje mnenje je in bo, da so samo starši nosijo odgovorni za zasvojenost otrok.
Jaz osebno, sem raje brez službe in vzgajam otroka, kakor da mi otrok uniči pravzaprav začetek življenja pri recimo okoli štiridesetih.
oki
Cenzuriramo oziroma ne objavljamo le sporočil, ki pač za ta forum niso primerna saj se včasih najdejo tudi takšna, ki pač sem ne sodijo, saj ta forum ni namenjen propagiranju drog, vse ostalo kritike, mnenja in komentarje oziroma takšna in drugačna vprašanja vedno objavimo in smo veseli vsakega odziva na teh straneh. Tudi vi ste vedno dobrodošli.
Lep pozdrav oglasite se še kaj.
O DROGAH
Droge – na neki način so nam še tako daleč, dejansko pa so “že” tu – na naši ulici, šoli, morda celo v našem domu.
Vsako prepričevanje, da jih v našem okolju ni, je slepljenje. Dejstvo je, da se v Sloveniji z njimi srečujemo tako v velikih količinah po deset in celo sto zaseženih kilogramov, ki jih kot del organizirane mreže tihotapcev drog vede ali ne po Evropi prevažajo posamezniki, kot z manjšimi količinami, po katerih segajo vse mlajši in celo otroci. Kriminal in prekrški, ki spremljajo narkomanijo, so del našega vsakdanjika, tako da se trendi v Sloveniji prav nič več ne razlikujejo od tistih v Evropi.
Zla, ki ga prinašajo s seboj, je vse več, pa naj gre za smrtne žrtve “predozirancev”, družinske tragedije ali pa vse pogostejša kazniva dejanja, predvsem kraje in vlome, v katere so odvisniki prisiljeni, da pridejo do svoje vsakodnevne doze. Droge tako niso problem posameznega odvisnika, tistega, ki jih le poskuša, ali družbe kot celote, ampak vsakega od nas, saj lahko na primer “prevzamejo” našega otroka, posredno ogrožajo naše premoženje, da o povezanosti kuge 20. stoletja in narkomanije ne govorimo. Število “zavoženih” življenj se veča, zato so po mnenju mnogih, ki to problematiko spremljajo na cesti, v živo in ne le v filozofsko razpoloženih krogih, vsaka razmišljanja o legalizaciji mehkejših drog nesprejemljiva. Tudi samo represija na drugi strani ne daje željenih rezultatov, zato je, kot kaže, edina rešitev v široki družbeni akciji, ki bo temeljila na preventivi – v oblikovanju in najširše izvajanem nacionalnem programu boja proti drogam, na katerega pa v Sloveniji že vse predolgo čakamo.
Tudi mene je strah, kaj še vse bo, pa imam komaj tri letnega sina.
Veliko sreče in poguma Vam želim na dolgotrajni poti odvajanja Vaše hčerke. Z ljubeznijo in vero Vam bo uspelo. Srečno Zoran Škraba.
Star sem 19 let in vam priporočam da jo odstranite iz tega okolja ce imate koga babico ali pa koga drugega jo posljite k njej samo naj nebo vec v tem okolju ker tudi ce se resi mamil jo bodo prijatelji zopet spravili v ta zacaran krog!!!! Meni se zdi da se samo lahko v drugem okolju resi drog ampak ce jo preselite v drugo okolje mora se zmeraj vsaj eden zmerom biti z njo in se zelo veliko ukvarjati z njo in jo probat cim bolj v sport spravit ni vazno bilo kaj plavanje atletika bilo kaj!!! in naj ima cimvec obveznosti da nebo imela casa pomisliti na drogo!!! usaj taksno je moje mnenje!!!
Ponovno se oglašam po 4 mesecih. Tjašo sem odpeljala takoj naslednji teden v Piran k babici, kjer je začela hoditi v društvo in šolo popolnoma prekinila. Pri psihologu je priznala, da je na drogah že od julija 06 – nekaj časa marihuana od septembra pa do takrat (januar 07) pa na heroinu… Povedala je tudi še za eno prijateljico (12 let!), ki pa se menda še zdaj ni očistila, in se potika po Ljubljani nekje, brez staršev. S psihologom smo se odločili za metadon, včeraj pa je vzela še zadnji odmerek in tako je danes popolnoma čista. Upam, da sem ukrepala dobro, če imate še kakšen nasvet lahko predlagate, sama pa sem spoznala, da pri takih stvareh res ni za odlašati in še enkrat vse starše s podobnimi problemi rotim, naj svoje otroke takoj odpravijo k psihologu na pogovor, saj se s tem naredi več, kot da otroka neprestano kregaš in mu groziš.
Za Tjašo pa imam namen, da ostane so avgusta še v Piranu, septembra pa pride ponovno nazaj, da začne 9. razred.
Lep pozdrav,
Marta