Pozdravljeni !
Pišem , morda iz obupa ali zaradi upanja , ki nam vedno pomaga naprej .
Brat je star 30 let in je že osmo leto narkoman .Pred tremi leti je bil na intoksikaciji v Ljubljani . Ne bom ponavljala istih zgodb ….padci …dvigi in spet padci . Na začetku je bila pomoč s strani staršev strokovna , po ogromnih naporih sta tudi onadva onemogla in vrgla puško v koruzo . In zdaj ? Brat spet živi s starši , prosi za njuno razumevanje in strpnost , ker je mnenja , da bo sam odnehal z heroinom . Po današnjem pogovoru pravi prvič takole : telesno bom zmogel , bojim se tega kar je v moji glavi . Nočem več v zdravstveni dom , kjer vsakič ko zaprosim za pomoč , mi dvignejo raven metadona ( sama sem proti , kajti sem mnenja , da to je isto kot če bi dali alkoholiku vino namesto žganja , končni rezultat je isti ).Sedaj prosi za psihoterapevta ali psihiatra , ki bi pomagal v njegovi glavi narediti red .Sam je proti komuni (za katero sem mnenja , da bi mu koristila ), saj pravi , da problem je vedno isti : vrniti se je treba med ljudi in tam so vedno iste skušnjave . Pravi , da se zaveda , da je izgubil velik del živahnega življenja in si želi sproščeno bivati , telesno se že po njegovem nekaj časa trudi (10 dni?), potrebuje torej strokovnjaka za psihoterapijo . Vem , da bi mi svetovali forum o odvisnosti , toda sem mnenja , da odvisnost spada v psihiatrijo . Prepričana sem , da so narkomani bolniki brez samospoštovanja in samozavesti , torej je zdravljenje verjetno v tej smeri . Torej kot preventiva je dovolj , da otroke učim , da se imajo radi in se spoštujejo?Kako lahko pomagam bratu , sedaj ko prosi za pomoč , kajti v preteklosti je ni hotel in spet ( in spet ) se je prižgala svečka upanja . Hvala za odgovor
zaskrbljena sestra z obale

Spoštovana Zaskrbljena,
psihoterapija zasvojenih je kompleksen podvig, ki zahteva timski pristop, pa tudi skupinsko obliko zdravljenja.Takšna obstaja v oviru Centra za detoksikacijo na Kliničnem oddelku za mentalno zdravje na Zaloški cesti v Ljubljani

Komuna mu ne bi kaj dost koristila, če sploh, saj je v njej zeloooooo lahko priti do mamil pa čeprav bo marsikdo to zanikal. Pomaga samo razumevanje ampak to ne v smislu “ja kak si bogi” ampak se more v njegovem življenju res nekaj spremenit. Smisel življenja je tisto kar iščejo odvisneži in ko ga najdejo se je tud odvadit dosti lažje. Želje so premalo, treba je imeti tudi voljo, kar pa ponovno izvira iz smisla…

LP, miki

1. Bil sem v komuni. Bil sem na igli več let, sedaj pa sem pet let clean. Brez recidiva! V času bivanja v komuni sem slišal le za en primer. V komuni so sami junkiji in kdo bo opazil zadetega človeka, če ne oni sami? To je neumnost, kar govoriš!
2.Junkie ne bo nikoli našel “smisel življenja”, ker se miselne poti odvisneža omejijo le na drogo in subkulturo. Lahko bi rekli, da je miselno slep. Tako da je tudi to neumnost.

Miki, bilo bi zelo priporočljivo, če ne bi ponujal na ogled lažnih informacij, ki si jih pobral kdove kje.

Komuna je zelo dobra rešitev, čeprav sam nisem verjel v to, dokler se nisem znašel tam. Mislil sem, da je to beg od problema. Žal je zelo draga in si je zato ne more privoščiti vsak. Če pri tem pomaga država, ne vem. Vsak, ki pa vstopa v komuno, pa se naj zaveda, da to ni dopust. Jaz sem komaj po štirih mesecih začel dojemat, da tisto garanje in disciplina ni izkoriščanje in neplodno jebanje v glavo. Prav tako pa sem komaj po štirih mesecih prvič pomislil, da bi pa morda le lahko kdaj zaživel brez droge. Rabil sem štiri mesece, da sem se sploh streznil !!!!
Kakorkoli…je težko, ni pa nemogoče !!!!!

Fantje , sedaj sem še malo zmedena . Torej sama sem bila prepričana , da je komuna boljša rešitev , saj poleg tega , da ne živiš v bližini “prijateljev ” ter , da si nekje , kjer lahko spoznavaš sebe in svoj smisel , tudi odsoten dovolj časa.
Sedaj brat pravi , da noče v komuno , on je istega mnenja kot miki , torej , da tam vse dobiš in , da prej ali slej moraš nazaj . Zmedena sem , ker glede na to , da tudi sama delam v zdravstvu in se kar pogosto srečujem z narkomani , sem spoznala , da te večkrat speljejo na tanek led . Sprašujem se , če bi brat hotel resnično zdravljenje , bi pristal na komuno , saj statistika pravi , da je tam največ ozdravljenih . Seveda , težko je in vsekakor moraš imeti velikooo moč , da prebrodiš težavo .Morrison, iz izkušenj mi lahko poveš , je možno , da sam oz . samo s pomočjo staršev (ki verjami so veliko doživeli ) , ostane najprej clean telesno . Že zdaj po šele desetih dnevih ( sama mu kontroliram abstinenco ! kar pred mano mora ) ima grozne bolečine ( enkrat zob , drugič želodec …) , ko čuti , da bo “znorel ” gre na njivo sekat drevje ( začasno je na podeželju ).Se lahko poškoduje ? hvala za odgovor

Abstinenčna kriza je mimo najkasneje v enem tednu. Ni mi znano, da bi kdorkoli po desetih dnevih še imel bolečine. Pojavlja se živčnost, nespečnost itd. Lahko da ga boli zob, vendar ne verjamem, da bi bilo to povezano z abstinenco.

Od mojih bivši “prijateljev” se ni nihče pozdravil sam oz. se ni nihče. Eden je pogrešan, trije so mrtvi, za ostale ne vem.
Vsi smo večkrat skušali prenehat. Jaz sem najdlje sam zdržal do tretjega dne. Potem so bile bolečine tako neznosne, da nisem zdržal.
Samo enkrat (cca. 1 leto preden sem šel v komuno) sem šel cez celo krizo in še to v DTO-ju ( DETOKSIKACIJSKI CENTER).

Dnevno oz. vsak drugi dan sem tudi jaz (napobudo staršev) hodil na urinske kontrole. Upam da poznaš trike. Sigurna v rezultate si lahko le, če si na svoje oči videla pot urina. Iz njega v lonček.

Težko bi rekel, če je možno da preneha sam za dalj časa ali za vedno. Jaz v to ne verjamem, ne da se pa izključiti.

V komuno nisem hotel niti jaz. Strah pred neznanim. Ne veš kam boš šel, kako je tam, kakšni so ljudje…To ti seveda prej povejo, ampak tam nisem slišal niti ene slabe besede, kar pa te naredi sumničavega. Moral sem se odločiti med komuno ali cesto. Da pa so starši zmogli ta korak, pa si tako lahko misliš kaj so prestali.

Glede avto-agresije mi tudi ni znan noben primer, dočim pa sta v komuni prvih deset dni neprestano s tabo dva spremljevalca. Ravno iz tega razloga. Izkušnje so jih spametovale in izpopolnile sistem.

Če pa mu bo uspelo abstinirati mesec ali dva, nikar ne začnite zaupati. To ne gre tako hitro. Moji starši so bili nezaupljivi še eno leto po komuni. To me je jezilo, ampak sem jih nekako razumel.

Rad bi se dodal, da je v komuni najhujše prve tri mesece. Ko si v centru prve faze, kjer je najstrožje. Potem so moji prošnji ušlišali in sem šel v center, kjer so bili umetniki (glasbeniki, slikarji itd.), ker sem tudi sam bil glasbenik. Iz Italije sem šel v Francijo. Tam pa je bilo res čudovito. Živel sem v krasnem gradu, ljudje so bili cool, hrana znosna. Naj se sliši smešno, ampak edini razlog da sem odšel, so bile ženske. Te so bile tam, a zasedene. Seveda pa sem se počutil tudi pripravljenega.

Če tokrat še ne bo zmogel, ga vsaj prepričaj, da uporablja vedno svež pribor. Ne moreš si misliti kako sem sedaj vesel, da nisem staknil niti hepatitisa.

Če te še kaj zanima samo vprašaj

Res najlepša hvala za te informacije . Sama se bila dolgo skeptična do narkomanije . Sedaj se prvič ukvarjam z bratom od blizu . Prej sem samo gledala in zmajevala z glavo . Psihično podporo sem dajala le staršem v katerih sem videla žrtve.Torej še enkrat hvala . Zaenkrat poznam tudi trike s urinom , saj ga je imel vedno povsod za izvoz , tako , da spremljam pot . Trenutno se dogovarjam z splošno zdravnico , ki je že nekoč imela stvari skoraj pod nadzorom in ji brat zaupa . Prepričala sem ga le , da bi bilo bolje , da gre v center za intoksikacijo v ljubljano , kjer je že bil , kajti po mojem bo lažje onehal z metadonom , kot pa po njegovem postopno sam . Sedaj se zgovarja , da je slišal , da je v Ormožu bolje . Vem , da je to le izgovor . No , še enkrat hvala , jaz pa vztrajno z bratom naprej , dokler sam verjame v ozdravitev .
čao

Če se je brat resnično odločil, da želi prekiniti z odvisnostjo, ki ga žene v neizbežni propad, potem mu ne sme biti žal za dve ali tri leta komune, ki so najzanesljivejša pot, da bo preostanek življenja preživel kot resnično svoboden človek, kar pa sedaj zagotovo ni. Pa to je sedaj že sam tudi ugotovil. Njegova prva pomembna resnično svobodna odločitev bo, ko se bo odločil za komuno. Psihiatri, terapevti, zdravniki, mu sicer lahko nudijo oporo, vendar jih bo izigral, kot že tolikokrat. Starši in tudi ti imate upanje, nimate in ne morete pa imeti zaupanja vanj. In na potezi niste vi, ampak brat. V komuni bo med sebi enakimi, pa vendar tako različnimi, vendar z ljudmi, ki vedo kaj je droga, ki se učijo življenja drug od drugega. 100 % garancije ni. Velikokrat odvisniki zavajajo druge, najbolj pa sebe, da bodo v komuni izgubili leta, čas (pa je to vendar iz njihove strani prav ironično). Po tako dolgem stažu odvisnosti, je komuna najzanesljivejša pot za pridobitev tako časa kot upanja.

Prijatelj, ki je pogrešan, je bil v Ormožu. Brez uspeha, vendar ta neuspeh ni bil povezan z bolnišnico. Če se prav spomnim, je rekel, da je bil tam na tabletah.
Komaj sedaj pa sem prebral (tega nisi omenila), da je tvoj brat na metadonu.
Potem mi ni jasno, kako je lahko imel abstinenčne težave, saj ti že relativno majhen odmerek metadona te prepreči. ????
V detoksikacijskem centru ti metadon postopoma nižajo. Jaz sem po 14 dneh ostal brez. V komuni pa sem brez ostal čez noč. Zadnjo flaško sem spil tik pred vstopom.Imel pa sem relativno visoko dozo. Mislim da je najbolje, da mu zagotovite daljšo zdravljenje kot je v detoksikacijskem centru. Jaz sem se zadel isti dan, ko sem izstopil. 6 tednov je več kot premalo, ni pa nekoristno.

Mam znanca ki je bil v komuni in mi je povedal kak se je mel tam. Mogoče maš pa ti srečo, ne vem. Zato me še ne rabiš obtoževat da dajem neresnične informacije!

LP, miki

Zivjo!

mogoce ne bos vec prebrala tega odgovora, pa vseeno. moj fant se je pred sestimi leti vpisal v metadonski program. pred tem je vec let eksperimentiral z drogami, poskusil je vse kar se je dalo. nato je bil tri leta na heroinu, ne sicer na igli, vendar koncni efekt je itak isti. v prvem letu programa je veckrat zabluzil, jaz tega nisem vedela, sem pa slutila, saj sva bila takrat sele nekaj mesecev skupaj in niti nisem vedela kako izgleda kadar je clean. po enem letu je z zmanjsevanjem doze metadona tudi prenehal obiskovati program, ces da je zdaj vse OK. pa niti zdalec ni bilo. po enem tedno, ko ga nihce ni videl, ceprav je pozno ponoci hodil spat domov, tudi v sluzbo ni prisel. na koncu se je izkazalo, da je ponovno sel na metadonski program. in zacele so se bitke z njegovo glavo, razmisljanjem, odnosom do zivljenja,…˝trezen˝clovek sploh ne more razumeti, kako narkomani razmisljajo, ker je njihovo razmisljanje omejeno samo na dvoje: drogo in samounicevanje, ki se ga pa niti ne zavedajo dobro. moj fant je prekinil stike z vsemi ˝prijatelji˝, odplacal vse dolgove in se sele po dveh letih zdravljenja zacel obnasati bolj srecno in zadovoljno. narkomani ne vidijo naprej; nimajo ciljev, nimajo obcutka za odgovornost, nimajo nobenega drugega interesa…zato je
pomembno, da se tvoj brat zacne ukvarjati poleg glave tudi s svojim telesom, zato je prav da seka drva. in seka naj jih tudi, ko ne bo imel vec krize. droge v cloveku porusijo hormonski sistem. heroin deluje na tako imenovane ˝receptorje srece˝. v bistvu deluje tako kot hormoni srece in zadovoljstva oz. je njegov ucinek zelo pojacan v primerjavi z naravnim hormonom. zato pride zaradi odtujitve heroina do motenj v hormonskem ravnovesju v telesu in s tem do negativnih fizioloskih ucinkov. ker je metadon podoben heroinu, deluje na enake ˝receptorje srece˝, vendar ne povzroca taksnega evforicnega ucinka in pacient lahko zivi normalno in trezno zivljenje. mozno je tudi, da pride pri dolgoletnih uzivalcih do motenj oz. nezmoznosti tvorjenja lastnega hormona srece, zato morajo nekateri fiziolosko ostati dozivljenjsko na metadonu.
Da povzamem: mojemu fantu terapija pomaga. ponovno se je zacel ukvarjati s sportom, nasel si je hobije, postavil cilje, ki bi jih rad dosegel, zacel se je veseliti zivljenjskih malenkosti in veliko se smeji. je povsem drug clovek kot je bil takrat ko sem ga spoznala, ko je bil globoko v drogi. enkrat na leto popolnoma zamenjava okolje; za kak mesec odideva na potovanje in zdi se mi da je to ena izmed stvari, ki mu daje ogromno energije, da se zacne zavedati lepote zivljenja. Mogoce se vse skupaj slisi preprosto, ceprav ni bilo. Bilo je veliko solz, travmaticnih trenutkov, nezaupanja. Ogromno pogovorov. Vcasih neuspesnih. kot je sam priznal, so mnogi pogovori sli mimo in mu prisli do mozganov sele po enem letu. Na skupinske terapije ni hodil, dvakrat sva bila pri dr. Kastelu. Ceprav sem bila prepricana, da z nim ne bom nikoli zivela, ker je bil narkoman, se stvari obcutno izboljsujejo. Pocasi, ceprav se vedno ne zaupam povsem da se nikoli ne bo vec ponovilo. On pravi, da se ne bo. Odlocen je da bo postopoma opustil metadon. Ce bo nadaljeval tako kot se trudi do zdaj, verjamem da mu bo. Vcasih dvomi v njegovo terapijo, ravno zato ker ni bil v komuni ali na detoksifikaciji. Vendar ne verjamem, da bi bil ucinek boljsi. Nekaterim pomagajo komune, drugim metadon. Komun ne poznam, lahko pa ti povem, da kljub vsemu kar pravi tvoj brat, ki je socasno z metodnom zlorabljal heroin, metadon ob pravilni uporabi definitivno stabilizira zivljenje narkomana. Ne spremeni mu zivljenja v enem dnevu, niti v enem letu. Mu pa omogoci da se s trezno glavo spopade s problemi in zacne razmisljati o stvareh o katerih ni prej nikoli. Tezko je, tako kot tudi v komuni. Ce si pripravljena vec let trdno stati v oporo bratu ti priporocam metadonski program. Tudi komuna ne pozdravi cloveka v enem letu. Zdravljeni narkoman se mora vsak dan v zivljenju spopadati s problemom. S casom postane zivljenje normalo. Nekaterim uspe, ce so sami trdno prepricani da jim bo uspeli. Ni bliznjic, ni lahko se pa splaca.
Tebi in tvojemu bratu zelim cimlazje uvajanje v normalno zivljenje ter da vam bo VSEM SKUPAJ, ne samo njemu, uspelo. On sam, se brez pomoci nikoli ne bo resil. Dokler tega ne bo sprejel, da mu morajo pomagati tudi STROKOVNJAKI, se nikoli ne bo resil. Vso sreco!

Pozdravček Morrison!

Nekaj me zanima. Kako to, da glede na to, da si po zelo težki poti prišel do sreče, uporabljaš nick, ki bi povedal vse prej kot čistost pred drogami. Pa ne razumi me napak, nisem tako ozkogledna glede glasbe, rock&roll-a in vsega povezanega s tem, ampak moj kolega je bil totalni občudovalec J. Morrison-a, žal pa je tudi sam zabredel v težave z drogami, v bistvu je celotna njegova družba. Zanimivo, pa je, da so vsi takrat postali občudovalci, J. Morrisona, J. Hedrix-a, in podobnih glasbenikov, katerih življenje se je končalo z drogami. Nekako ne razumem.

Prosim te še za nasvet. Moj kolega je sedaj že 5 mesecev na metadonu in testiranju urina. Kakšni so triki pri dajanju urina??? Zelo me skrbi za njega in zelo rada bi mu verjela, da mu bo tokrat res uspelo, a nekako nemorem nazaj pridobiti tolikokrat izgobljenega zaupanja. Na steklenički za mestadon mu piše 1,75 ml ali je tak odmirek velik? Pa še nekaj koliko časa bo moral še ostati v metadonskem programu ali je to kaj omejeno.

Hvala za vse nasvete, želim pa ti srečno življenje.
Lp
TaNiTa

Pozdravljeni !
Vsem se resnično zahvaljujem za besede upanja in volje , ki jo vlivate tako meni kot bratu , ki mu dostavljam najprimernejše misli . Zaenkrat je stanje tako dobro , da se zdi skoraj neresnično , da je fant povsem delaven , nasmejan , celo poljubi v slovo , celo se zahvali in daje občutek , da stvari ceni . Vem , da je vse to minljivo, vem pa tudi , da je korak naprej . Predvsem imam pred sabo misel dr . Rejeca o
bitki . Znova in znova si jo ponavljam . Veseli me , da mi svetujete in pomagate razumeti narkomana .Imam dva sinova , starejši je dopolnil deset let . Večkrat se sprašujem kakšna je preventiva in ali sploh obstaja . Morda je vse v samozavesti , v ljubezni do samega sebe …ne vem .
Še enkrat hvala

Ti “receptorji sreče”, kot jim ti praviš, so endorfini. Ravno zaradi teh pa se pojavljajo tudi fizični znaki abstinence.
Dr. Rejec, če se motim, me prosim popravite. Ne spomnim se več natančno, a to je nekako takole. Heroin je substanca, ki je podobna endorfinu. Zaradi rednega vnašavanja umetnega endorfina (heroina), ga telo neha proizvajati. Ko pa prenehamo s tem, se pravi ko abstiniramo, potrebuje telo nekaj časa, da jih začne ponovno proizvajati. Potemtakem je metadon zelo podobna substanca, dočim pa pri metadonu ne dobimo flesha. Verjamem pa, da če nekdo zdrži samo na metadonu nekaj časa oz. dokler si spremeni in uredi življenje tako, kot je opisala Katarina, da je potem mnogo lažje prenehati z jemanjem metadona. Čeprav naj bi metadon povzročal tudi hudo psihično odvisnost, jaz te nisem občutil. Nikoli nisem hrepenel po metadonu, marveč vedno po heroinu. Ko ni bilo telesnih bolečin!
Razlika med metadonom in heroinom je ta, da ti metadon ne da tistega trenutnega flesha. In čeprav traja zelo kratko, je konec koncev to, kar si/smo si želeli odvisniki.

Spoštovani Morrison, kar dobro ste poučeni.Prednost metadona pred heroinom je predvsem v daljšem delovanju posamezne doze- učinek traja cel dan , zato ne prihaja do delnih abstinenčnih reakcij med eni in drugim zaužitjem.Ob nenadni ukinivi metadona, je kabstinenčna kriza po metadonu subjektivno enaka heroinski zato mora proces odtegnitve metadona potekati postopno.

Ravno iz tega razloga takšen nick. Tudi sam sem bil v najstniških letih občudovalec Hendrixa, Morrisona (Doorsov)-predvsem njegove lirike, Joplin, Pink Floyd…Mnogo sem razmišljal o tej povezavi že prej. Morda je celo nekaj na tem, da se skušaš identificirati z vzornikom. Ne vem. Seveda mi še zdaj kdaj pa kdaj zapašejo Stonesi, Clapton in dober blues. Odkril pa sem čar klasične glasbe.
Da ne bo prišlo do zmotnih predstav, manjka mi še nekaj let da napolnim trideset.

Jaz sem pri urinskih testih goljufal enako kot vsi drugi. Nisem dajal lastnega urina.
Nekateri so ga shranjevali v kondomu, ki so ga shranili v spodnjicah, potem pa ga z nohtom predrli. Jaz sem ga hranil v tisti “posodici” za foto film, ki ima neprepusten zamašek. Ker ni nič neobičajnega, da uživalci heroina urinirajo zelo dolgo oz. dolgo traja predno začnejo, je bilo na voljo še pa še časa. Pokrovček sem odprl in med uriniranjem ( mimo lončka) zlil “čist” urin v lonček. Bilo je preprosto, ker medicinska sestra nikoli neposredno preverjala pot, čeprav ni bila nikoli oddaljena več kot meter. Temu goljufanju bi se lahko preprosto izognili s preverjanjem temperature. Že skozi lonček se čuti, če je urin topel ali ne. Morda bi bilo dobro, da jim nekdo to pove.

Presenetljivo je dejstvo, da se ne spomnim več svojega odmerka metadona, čeprav sem ga dve leti ( razen v detoksikacijskem centru) nepretrgoma užival.
Mislim da je bil 6 ali 6.5 ml… ne vem. Potemtakem je 1.75 relativno nizka doza.
Vzdrževalni metadonski program je sicer skonstruiran tako, da naj bi se odmerek postopoma zniževal, a če tega odvisnik ne želi tega ne storijo.