kako naprej
najprej en lep pozdrav vsem ki se nahajate na teh straneh in iščete pomoč pri zdravljenju odvisnikov! Bliža se eno leto kar je mon sin v komuni in ga na noben način ne moremo zadržat da bi ostal kakšen mesec dlje… Sprijaznili smo se s tem da bo prišel domov in bo življenje potekalo naprej. Zanima me kako naj se obnašamo do njega, glede na to da bo pod stalno kontrolo in bomo morali dobesedno hinavit in igrat da mu zaupamo pa čeprav si ozdravljeni narkomani le s težka pridobino ponovno zaupanje. Zanima pa me tudi ali obstaja kakšna možnost da se je v enem letu opozdravil in bo končno zaživel normalno??? Ali morda kdo pozna kakšen primer kjer je zadostovalo le eno leto komune. Najbolj pa si seveda želim da bi on živel normalno naprej. v naprej hvala vsem, ki mi boste odgovorili.
Zdravo!
Razumem vaš strah zaradi sina, ki na vsak način želi predčasno iz komune. Jasno je, da ga v komuni ne more zadržat nihče, niti vi, če se je sam pri sebi odločil, da odide ven bo šel, mogoče ga boste uspeli prepričat še za kakšen mesec, toda kaj boste s tem pridobili, če se je kaj spremenil oziroma če se ni- mu tisti mesec več, ko bi bil v komuni ne more dati bistvene spremembe. V skupnosti je sin prostovoljno. Zapusti jo lahko kadar hoče. Če hoče človek življenje zamenjati bo ostal, drugače lahko gre.
Starši se morajo naučiti priznati, da otrokovo življenje pripada otroku in da mora odgovornost zanj prevzeti otrok sam: sprejeti svoje stanje in prevzeti vse posledice tega stanja.
Ne vem v kateri komuni se nahaja vaš sin in kako dolgo traja sam program, je pa res da le zaključen program lahko dolgoročno prinese uspeh. Program v komuni je razdeljen po fazah, vsako obdobje prinese neka nova spoznanja, novo spremembo, seveda, če se človek trudi zanjo. Zdravljenje je proces, je osebna rast in če oseba določeno fazo izpusti, lahko manjka pomemben del.
Zakaj na vsak način sin želi predčasno ven, mogoče zato, ker je situacija v komuni prenaporna zanj in ponovno išče beg pred tem, da bi se soočil z odgovornostjo, z odpovedovanjem in vztrajanjem v komuni, ki vsekakor zahteva ogromno od človeka. Če odhaja iz komune, ne da bi se znal soočati z vsem tem, pomeni, da v osebni rasti ni dosegel nikakršnega pomembnejšega napredka.
Kaj lahko storite vi? Vsekakor mu dajte jasno vedeti, da mora program nadaljevati. Če bo kljub vsemu prišel domov ni potrebno pretvarjanje, če ga bo polomil, ga tako ali tako niste dolžni podpirati. Starši ste tisti, ki v vaši hiši postavljate pravila. Vsi skupaj morate v prvi vrsti prekiniti vsako neenotnost. Nastopite jasno, odločno. Starši mnogokrat mislijo, da so zaradi občutkov krivde dolžni vse storiti in narediti zanj, ni potrebno, življenje naj prevzame v svoje roke.
Zakaj bi igrali, da mu zaupate, če je kaj spremenil na sebi bo zaupanje prišlo samo od sebe, le tega pa bo lahko dokazal le z dejanji. Če se je po enem letu kaj spremenil boste tako kmalu ugotovili.
Krajša bivanja v komuni ne morejo odločilno vplivati na človeka, zlasti če je več let živel neurejeno ali neuravnovešeno. Lahko mu dajo samo bežno orientacijo, ki se lahko hitro sprevrže v nazadovanje ali poslabšanje. Nasprotno pa obdobje vztrajnega razjasnjevanja, oblikovanja in spreminjanja lastne osebnosti običajno v celoti usposobi posameznika, da se zna z razumnostjo in s pravilnim načinom gledanja soočati s situacijami in problemi, ki jih prinaša življenje, ko se vrne v družbo.
Za vas starše, ki imate otroke v komuni je zelo pomembno, da prihajate na skupine za starše, čeprav ne vem v kateri skupnosti vaš sin je, da se udeležujete skupin in se na ta način pripravite na rizične situacije jih prepoznate in se jim izognete. Da se zavedate nevarnosti in skušnjav, ki pretijo, če oseba predčasno zapusti komuno. V skupini lahko najdete oporo in gotovost, še posebno v trenutkih negotovosti in kriz, ki se pojavljajo med programom.
Da bi se vaša situacija razpletla čim boljše pa VESELE VELIKONOČNE praznike VAM ŽELIM!