pišem vam zato,ker imam problem z obvladovanjem same sebe,ne znam kontrolirati svojega obnašanja.včasih sem bila odvisna od heroina in sedaj sem čita že eno leto,le tu in tam še vzamem kakšen helex.problem je pa v tem,da živim s fantom,ki je zelo vredu,nikoli se ni drogiral,ampak jaz imam včasih takšne izpade,da to ni več normalno.so dnevi ko se počutim super in se mi zdi ves svet lep,potem pa pridejo dnevi(npr.danes),ko bi pa najraje vse prizadela kolikor je le mogoče,ali je to posedica drog,ali rabim psihiatra??

po moje je to posledica drog..pr men je tut tko, so dnevi ko je vse o.k., pol so depresivni dnevi, in pa dnevi ko sem živčna, da bi se najraj raztrgala..in če je tkrt kdo zraven, se znesem tudi nanj, če je to kdo od bližnjih..zato menim, da bi morali vedeti, da se ubadaš z abstinenco, da bodo vedeli tudi na čem so, zakaj taki izpadi..
osebno mislim, da ta obdobja minejo, ko preteče nek čas abstinence, ampak to traja….
SREČNO

Zdravo!
Praviš, da si eno leto čista od heroina, nisi napisala na kakšen način je potekala tvoja rehabilitacija. Predvidevam, da si opravila le telesno čiščenje, pozabila pa si na “čiščenje” v glavi. Najtežja stvar v življenju je namreč ozdravljenje v glavi. Telo je lahko razstrupiti, težje je možgane. Ne gre samo za vprašanje mamil, pred temi vedenjskimi vzorci se namreč skrivajo globoka človeška psihološka, duhovna in življenjska vprašanja.
Dostikrat se zgodi, da je odvisnik zmožen abstinirati tudi leto, dve ali več in če oseba ne opravi s svojimi notranjimi problemi ponovno pridejo na dan, še okrepljene in silovitejše kakor poprej. Že to, da si trenutne stiske lajšaš s helexom je skrb vzbujajoče in skrbi me, da nisi opravila sama s sabo in da je le vprašanje časa kako dolgo boš zmogla brez heroina. Za odvisnika je značilna nekonstantnost v razpoloženju, tudi pri tebi niha iz ene skrajnosti v drugo. Super se počutiš, ko vse “klapa”, ko pa se je potrebno spoprijeti s težkimi dnevi, temu nisi kos. Prej si reševala težave z omamo sedaj svoje stiske ne znaš izraziti na drugačen način, kot tako, da prizadaneš osebe, ki so ti najbližje na nerazumen nezrel način.
Zrel človek je v tesnem odnosu z “resničnim svetom”. Reči, ljudi in stanja vidi takšna kakršna so. V življenju čuti odgovornost, ima neko poslanstvo. Ti nisi razčistila sama s sabo in jasno je, da tudi v odnosu do fanta ne moreš kazati neke zrelosti. Odvisnik izgubi stik s samim sabo, je v psihičnem razkolu, bori se z notranjo zmedo, ima neskladno identiteto. Zanima, če si predelala boleče življenjske izkušnje, kakšne so tvoje življenjske vrednote..
Rehabilitacija ne pomeni opustiti drogo, ampak popolnoma zamenjati stil svojega življenja, da odvisnik najde v sebi in z drugimi pomen, okus in smisel življenja. Je zadovoljsto, nežnost, strast, spoštovanje in zaupanje v samega sebe, zgrajeno na poštenosti in skladnosti. Je moč, ki ne dovoljuje, da v težkih trenutkih pade, je stanovitnost in previdnost, zmožnost doseganja ciljev, ki si jih načrtno in vztrajno zastavil.
Ne samo, da opustiš drogo, ampak, da se začneš temeljito spoprijemati z življenjem in začneš prevzemati odgovornost nad njim.
Že Sokrat je dejal: če želimo imeti lepo življenje, se držimo glavnega pravila- spoznajmo sami sebe! A soočiti se s seboj, z resnico- je pogum. Pri rehabilitaciji je potrebno soočenje s samim sabo, s svojim življenjem, s svojimi dolžnostmi, s svobodo, z ljudmi. Da ponovno najdeš uravnoteženost, odkriješ sebe, svojo notranjost, daš življenju večji smisel, oblikuješ pozitivno samopodobo. Menim, da ne rabiš psihiatra pač pa soočenje s seboj, ki pa ni tako preprosto, zahteva mnogo truda in potrpljenja- najuspešneje v terapevtski skupnosti. Če te zanima kako se s tem spopasti me pokliči na spodnjo številko.
Pogumno!