Ponovno pišem o sinu in njegovem prijatelju, ki sta skupaj aprila 05 pobegnila iz komune, štopala mesec in pol in sta zdaj na drugem koncu Španije ob obali. Z njima smo obe družine stalno v telefonskem stiku. Vemo, da fanta delata priložnostna dela, največ gradbena, na tak način si plačujeta bivanje in hrano. Od staršev ne pričakujeta prav nič. Iz pogovorov je čutiti, da sta s takim načinom življenja zadovoljna, pravzaprav ponosna, da to zmoreta. Delata od jutra do večera, dostikrat tudi med prazniki. Starejši vozi celo kombi. Moj sin prizna, da včasih pokadi kakšen šipnel, druga droga ga ne zanima, čeprav je v obmorskem mestu te ponudbe dosti.Sanja, da bo enkrat odprl svojo firmo v tujini in si kupil svoje lastno stanovanje. Jaz spoštujem njegovo prizadevanje, čeprav si mislim, da so to mladostniške sanje, saj ima komaj 18 let. Vedno upam, da se bo vrnil in doma končal šolanje, saj je prekinil gimnazijo. Istočasno pa vem, da MOJ OTROK NI MOJ OTROK, da ni na svetu zato, da bi izpolnjeval moje načrte. Težko se sprijaznim s tem, da bo večno delal najbolj težaška dela in da izgublja čas, namenjen izobraževanju. Po drugi strani pa vem, da bi doma prej zašel med svojo “travarsko “klapo in da ne bi imel prilike spoznati kako je, če se preživljaš sam. Skrbi me tudi, da bi njegov prijatelj, ki je bil zaradi dolgotrajnega uživanja trde droge v komuni (samo osem mesecev) ponovno zašel v odvisnost. Star je 30 let. Kaj mislite, ali jima lahko verjamemo?

Mima!
Tudi vam opravičilo za zapozneli odgovor.
Verjamem, da imate pomisleke glede vašega sina, ki je nekje v Španiji. Lepo ste povedali, da fant ni na svetu zato, da bi izpolnjeval vaše načrte. Sam mora postati oseba, ki ima glavno vlogo v njegovem življenju. Vprašanje, če je vaš sin opravil in razčistil s svojimi notranjimi problemi v komuni, vprašanje je, če se je odlepil od starega načina življenja, ki ga je bil navajen. Popolnoma je potrebno zamenjati stil življenja, način mišljenja in življenja. Vzpostaviti bi moral nov, drugačen odnos do droge in si prizadevati za drugačne življenjske navade. Iz napisanega ni videti, da bi temu bilo tako. Izogibati bi se moral kakršnemukoli stiku z drogo. Že to, da vam sin prizna, da včasih pokadi kak “špinel” jasno kaže na to kako je z njegovim odnosom do droge, samega sebe. Zagotovo pa ne pokadi le kakega “špinela”, pač pa se redno zakaja, saj se ni sposoben brez drog soočiti z življenjem. In kot pravi, da ga druge droge ne zanimajo jasno pokaže kje dejansko je, roko na srce tudi začel je s prvim”jointom” in kasneje pristal tam kjer je. In v čem je trava boljša od drugih drog- v smislu načina življenja?
Glede na to v kakšni družbi je, je dvomljivo, da bi mu verjeli. Ne verjamem, da se je “prijatelj”spremenil. Droga prodira v vsa okolja in to da je tako daleč od doma ne pomeni, da je manjša verjetnost, da je v stiku z njo, saj problem ni v drogi pač pa v človeku.
Sanje o odprtju svoje firme nekje v tujini se mi zdijo pretirane, najverjetneje gre za mladostniške sanje ali pa celo za iskanje idealiziranega sveta, ki je značilen za odvisnike in ki nima nobene zveze z resničnostjo.
Je pa tako, da je bistveno, da je sam zadovoljen z življenjem, če je, če ne laže sam sebi in tudi vam. Vprašajte pa se, kako bi bil vaš otrok srečen? Tako kot hočete vi, ali tako kot hoče on? Vprašajte se tudi ali želite v otroku uresničiti svoje neuresničene sanje. Kaj pravzaprav pričakujete od njega. To da bo končal izobrazbo in boste vi zadovoljni ali je v tem trenutku pomembneje, da zaživi normalno življenje. S čim se torej lažje sprijaznete, da ni končal šolanja ali..? Mogoče je prav, da sin opravlja najbolj težaška dela, saj le na podlagi svojih izkušenj lahko pride sam do tega kaj pomeni delati in to ceniti. Naj se nauči preživljati sam, pa tudi, če sedaj opravlja fizična dela, bo vsaj okusil kaj pomeni trdo garanje. Vprašanje je le koliko časa bo v tem vztrajal, najverjetneje dokler ne bo postalo prehudo.
Glede na to, kar ste napisali bi bilo utopično pričakovati, da se je vaš sin spremenil. Naj poiskusi in pustite mu to možnost.
Če se mu bo zalomilo bo tako ali tako potrkal na vaša vrata, takrat pa lahko vi kot mati odločno nastopite. Srečno!