Spostovani,

imam 39 let starega partnerja, s katerim ziviva skupaj 5 let in imava tudi otroka. Ze nekaj let opazam, da cca.3 – 4 x tedensko pride domov pod vplivom alkohola – enkrat bolj, drugic manj pijan. Veckrat je obljubil, da se bo potrudil in nehal piti, vendar besedo vedno drzi le kaksen teden, potem pocasi zdrkne v svoje stare navade. Doma obicajno ne pije alkohola, razen ob priloznosti obiskov ali kozarec vina ob nedeljskem kosilu. Svoje pocenjanje opravicuje s tem, da se tako sprosti. Ker ima svoje podjetje opravicuje pitje tudi s tem, da ima popoldne razna poslovna kosila, kjer je seveda hitro flasa na mizi. Obicajno se zgodi, da naslednji dan ne ve za stvari, ki jih je pocel prejsnji dan………..

Menim, da je alkoholik. A vseeno vas prosim za mnenje.

Kaj storiti? Partner meni, da zaradi mojega oceta alkoholika pretiravam, tudi njegovi starsi pravijo, da je v tem poslu logicno, da ga s seboj potegne druzba, ter da obcasno pregloboko gledanje v kozarec ni razlog za mojo paniko. Meni se zdi ta “obcasno” prepogosto.

Lep pozdrav!

Strah zaradi Vašega partnerja je upravičljiv. Dejstvo, da pride partner 3-4 krat na teden domov pijan potrdi Vašo ugotovitev, da je alkoholik. Nesmotrno je opravičilo, da to spada k poslu. Dober posel se nazdravi s kozarcem vina ne pa z nekaj litri. Če se Vaš partner ne bo pošteno zamislil nad svojim početjem se stvar lahko samo še stopnjuje. Posledice njegovega alkoholizma se že kažejo v negativnih razsežnostih, ki vključujejo tudi družino.
Svetujem Vam, da se obvezno zelo resno pogovorite z njim in mu poskušate obrazložiti svoje strahove ter prikazati posledice, ki jih njegovo popivanje povzroča Vaši družini. Postavite mu tudi ultimativne zahteve. V kolikor jih ni sposoben sprejeti oziroma izvajati, zahtevajte, da se vključi v skupino anonimnih alkoholikov.

Odpišite mi kako napredujete.

Zala-
vse kar si opisala mi je do potankosti poznano,saj sem doživela na svoji koži.Tudi moj mož (33) prav tako samostojni podjetnik je našel podobne izgovore za svojo vsepogostejšo pijanost.Preživela sem osem let verbalnega nasilja in letos poleti je manjkal samo milimeter,da nisem dobila klofute.Ta dogodek je sodu izpodbil dno.Postavila sem ga pred dejstvo-alkohol ali družina.To je bil strašno težak korak a edini možen.Mož se je na srečo odločil v prid nam vsem.Naj povem,da je po petih mesecih abstinence popolnoma drug človek.Vse počne s trezno glavo,umirjeno,premišljeno.Izboljšali so se odnosi med nama,z otroci in ne nazadnje tudi z njegovimi zaposlenimi ter s poslovnimi patrnerji.Tudi on je bil prepričen,da veliko posla sklene v gostilnah toda to je le eden od izgovorov,ki jih alkoholikom ne zmanjka.
Vsak zasvojenec potrebuje odskočno desko,da si prizna,da je alkoholik in se odloči za zdravljenje.Pri nas je bil to ultimat.
Svetujem Vam,da se pogovorita.Razložite mu,da je zdaj verjetno v fazi psihične zasvojenosti,ki pa se stopnjuje v telesno odvisnodst.Temu ne uide.Povejte mu,da bo s časom tonil vse globje in pot nazaj bo vedno težja.
Izgubil bo družino,prijatelje in posel,ki ne gre v štric z alkoholom.
Srečno…