značilnosti odraslih otrok alkoholikov
Stara sem 19 let in me zanima, kako to da ne najdem nikjer na internetu veliko o alkoholizmu. Predvsem o tem kako alkoholizem staršev vpliva na otroke, kakšne so posledice za njih, kakšna je možnost da tudi oni postanejo taki. Bi mi lahko vi kaj več povedali o tem, kakšne so možnosti, da se zapiješ tudi ti če pijejo tvoji starši, posledice? Zanimajo me predvsem značilnosti odraslih otrok alkoholikov. Bila bi zelo vesela, če bi mi pomagali čimprej.
Kakšne so možnosti, da postanejo tudi otroci taki kot starši alkoholiki? Možnost gotovo je. Jo pa lahko preprečite. Otroci svoje starše opazujemo. Ob njih izbiramo podobo sebe. Kadar opazujemo starše, ki ne zmorejo začutiti naših potreb in se ne znajo nanje odzvati, v grobem izbiramo (nezavedno, seveda) med dvema možnostima: ali jih posnemamo, ali pa postanemo njihovo nasprotje. Če starše alkoholike posnemamo, pomeni, da postanemo tudi sami alkoholiki. Če postanemo njihovo nasprotje, alkoholike zavračamo. V praksi se žal pogosto zgodi, da je tisti, ki ga v tem najbolj zavračamo, ravno naš partner (presenetljivo in logično obenem).
Če se zavestno nikoli ne srečamo z bolečino, ki so jo v nas povzročili starši alkoholiki, potem je možnost, da bo tudi v naši družini nekdo alkoholik (oziroma kak drug odvisnik) zelo velika.
Lahko pa ta začarani krog ponavljanja prekinemo. Pomembno je, da smo do sebe zelo iskreni. Da si priznamo, kako zelo boli, ko starši alkoholiki niso nikoli zares z nami, ko jih potrebujemo. Starš alkoholik ne more biti z nami, ker je opit in ni v stiku z realnostjo. Drugi starš (njegov partner) pa tudi ne more biti čisto zares z nami, ker je potopljen v svojo nemoč, krivdo in sram ob njem. Potrebe otrok ostanejo preslišane. Starša jih ne zmoreta slišati in to zelo boli. Pomembno je, da zaslišite te svoje potrebe, svoje želje, vse tisto, kar ste si še kot majhni otroci želeli od staršev, kar ste potrebovali od njih… pa tega nikoli niste dobili. Kot majhni otroci niste mogli dobiti, kot odrasli pa to lahko dobite. Poiščite tega neuslišanega otroka v sebi. V enih potrebah ga lahko potolažite sami. V drugih vas lahko potolaži vaš partner (dovolj je, da ga to prosite). V tretjih vaš prijatelj… Če pa se zalomi in je težko najti stik s svojimi nikoli doslej slišanimi potrebami, pa lahko poiščete tudi kakšno profesionalno pomoč.
Začarani krog lahko prekinete. Vendar nikoli tako, da bi bolečino zanikali in pospravili v najbolj temni kot vašega podzemlja. Ni vam potrebno ponavljati grehov staršev. Življenje lahko spremenite. Ključ do sprememb pa je soočenje z bolečino, odkrivanje nikoli slišanih potreb in želja, ki so v središču bolečine ter najdenje načinov, kako (in s kom) lahko te potrebe in želje uresničite danes.
Ne recite “Nočem biti tak kot moj oče ali moja mama”. Ker boste na koncu postali točno to. Raje iščite odgovore na vprašanje: “Kaj me je ob njiju prizadelo, bolelo? Kaj sem si želel? V čem me nista razumela? Ne slišala? Katerih želja nista nikoli izpolnila? V čem me nista znala potolažiti? …” Potem pa poskrbite zase in poiščite možnosti izpolnitve teh vaših najbolj pristnih, iskrenih in naravnih želj. Če imate partnerja, vam lahko on pri tem zelo pomaga. Ker globoko v sebi pozna isto bolečino kot vi – četudi si tega moda danes še ne prizna. Največje darilo si bosta dala, če se bosta med seboj zelo veliko pogovarjala o vsem tem.
Živijo Nina
informacije iz prve roke o značilnostih pa tudi posledicah alkoholizma lahko dobiš na srečanjih AA (Anonimni Alkoholiki) ali pa na srečanjih Al-Anon (svojci in prijatelji alkoholikov) – ena skupina je prvenstveno tudi za mlade (otroci alkoholikov).
Več inf. o AA dobiš http://www.aa-drustvo.si avt. odzivnik 01/ 4338 225
Inf. o srečanjih Al-Anon pa na avt. odzivnik 01 432 30 01
Želim ti lep dan, srečnih 24 ur in dobrodošla na srečanjih. Nič naj te ne bo strah.
Nina,
verjetno obiskuješ VŠSD in literaturo potrebuješ za izdelavo seminarja….Jaz imam seminar že narejen, ni sicer nekaj posebnega, je pa zelo obsežen in celovit…če želiš, mi lahko pišeš,..seveda, če ta seminar, ali karkoli pač že potrebuješ še vedno, kljub temu, da smo že januraja, ostaja aktualna tema !!
lp, u.
Jah, ne morš kr vsega lajfu prepustit. Sj se ti odločaš kaj boš in kako boš žvela, pa čeprov nimaš zmeri takšnga občutka. Tud moj oče je bil alkoholik in sm zarad tega šla čez razne osebnostne krize (sj najbrž veš kako je, ko te doma sploh ne upoštevajo, al pa npr. (vsaj pr men) sta se oba znašala za vsako napako k sm jo nardila nad mano, zato k sta rabla enga krivca za vse njune probleme,…-valda, da se pol to pozna na teb (npr. manjša samozavest, samoobtoževanje, pa še hujše stvari)), ampak sm na koncu pokapirala, da če ne bom pr seb razčistla in jz rešila svojih problemov, jih noben ne bo (valda je QL če ti kdo pomaga pr tem). Ampak res pa je,da morš bit iskrena do sebe glede svojih čustev, da boš kj dosegla.
Aja, glede tega kakšne so možnosti, da se oseba zapije, če so bli taki tud njeni starši, pa mislm, da se človek napije takrat, ko ne zdrži več treznosti, pa če so bli starši taki al pa če te je kj druzga prizadel. Ampak, če nimaš nč na duši in razčistš sam s sabo, pol je trzno življenje čist lepo.
Upam, da sm ti napisala kj, kar ti bo pršlo prov.
BYE
POzdrav, imam vprašanje, moji starši so bili alkoholiki. Oče pije še vedno in je tudi zapil naš dom. mam je delno rešila, tako da smo se preselili. Ona je prenehala piti takoj, ko je bila stran od očeta. Ni se zdravila. pravi da je bolj pila iz obupa. Sedaj je že več let in res nič ne pije. Potem smo bili nekaj čaa skupaj, ona, jaz in sestra Kupili smo manjšo hišo, še v času ko sva se s sestro šolala. mama je ve čas delala. Plačevala je vse, tako da ni bilo ne dolgov in tudi s sestro sva se imeli lepo. Sestra se je pred tremi leti odselila. Ko sem še sam spoznal dekle je bila iz ugledne družine, kjer je družina ostala skupaj. Pri tej družini sva z dekletom želela urediti stanovanje. Vendar nisem imel dovoljdenarja, dekle se je pa še šolala. Njeni starši, moram rečt da so naju kar grobo prijeli, naj se preselimo k njima, da z mojo mamo ne bomo živeli. Naj jo ignoriram in vse njene bolne izjave. Naprej sem mamo prosil in nato že skoraj malo zahteval, a ne na grd način denar. Če ji je hiša prevelika naj pač proda in nama s sestro da delež To je naredila, ker nama je želela ustreči. S punco sva se poročila in imava sina. Družina je zadovoljna, ženina družina, žena tudi, jaz pa malo manj. Nič ne smem rečt ai narest po svoje, lahko samo kimam in dajam denar.
Mori me pa moja mama. Ves čas tarna in joka, da bo umrla, ker je sedaj v malem stanovanju sama. Da ni zato šla, d abi rada videla vnučke, čeprav gremo k njej večkrat vsaj na 10 dni enkrat. Žena noče slišati, ko mama pravi, da bo kupila novo hišo (zelo gara) da bi bili skupaj v ločenih stanovanjih in da naj ji pomagamo. Zelo je nesrečna, bojim se, da si bo kaj naredila. Meni je boljše pri njej, ženi pa pri njenih. Rada imava družino, čeprav sva bila z ženo nekaj časa na voje in je bilo najlepše, samo denarja ni. Vem, da s emoja mama ne bi tako vtikala v prav vse, kot ženina, samo ne vem kaj naj. kak nasvet praksa.