Stara sem 18 let in imam ze nekaj let probleme s prehranjevanjem. Neprestano sem na dietah in bruham. Starsi so to ugotovili pred nekaj meseci in so zelo zaskrbljeni. Na vsak nacin me hoceta peljati na pogovor k strokovnjaku. Jaz se s tem ne strinjam, ker nimam namena o sebi govoriti s popolnim tujcem oz. tudi s kom drugim ne. Vseeno sta me narocila za pogovor. Zanima me, ce ima kdo ze izkusnje, kako poteka pregled oz. pogovor. Tudi jaz si hocem moje probleme urediti. A je mozno, da bi mi zdravnik predpisal dieto, da bi zgubila se 5-8 kg in potem poskusala vzdrzevati tezo? Hvala vsem!

Verjamem, da vam je o svojih težavah težko govoriti s popolnim tujcem, še posebej, če so se za to odločili drugi in ne vi. Vaši starši so zelo zaskrbljeni in vas želijo peljati na pogovor k strokovnjaku, vam pa se to upira. Kako to, da vam je tako težko iti k strokovnjaku? Kako to, da vam je tako težko zaupati?

Sprašujete, kako poteka pogovor s strokovnjakom. Težko bi točno opisala, kako, ker so pogovori pri vsakem strokovnjaku nekoliko drugačni. Strokovnjak je v bistvu človek, ki skupaj z vami raziskuje in odkriva možnosti, kaj bi lahko naredili, da bi se počutili bolje in da bi bili sami s seboj in z drugimi bolj zadovoljni. Je kot zrcalo, ki vam pomaga, da bolj jasno vidite in razumete, kaj se dogaja z vami. Je človek, ki posluša in razume. Vi pa ste tisti, ki se odločate, kaj boste strokovnjaku povedali in kaj ne. Če nečesa nočete povedati, lahko tudi molčite in to ni nič narobe.

O svojih težavah se lahko pogovorite z zdravnikom, psihologom ali drugim strokovnjakom, ki dela na področju problematike prehranjevanja. Zdravnik bo pozoren predvsem na fizično stanje, težo, na delovanje telesa, prehranjevalne navade, diete in podobno. Psiholog bo bolj pozoren na vaše doživljanje, na to, kako problemi s prehranjevanjem otežujejo vaše življenje, kaj vam povzročajo, kako vplivajo na vaše odnose z drugimi, kaj bi vi želeli, da bi bilo v vašem življenju drugače in podobno. Oba vidika sta koristna in obema je smiselno posvetiti dovolj pozornosti.

Kot pravite, želite svoje probleme urediti. Dovolite drugim, morda tudi strokovnjakom, da postanejo vaši sopotniki pri urejanju problemov. Več o tem lahko najdete na internetni strani http://www.geocities.com/oaslo/

Pozdravljena!

Jaz sem stara 19 let in imam prav teko že kar tri leta kar resne probleme s prehranjevanjem. Je obdobje ko ne jem, potem spet normalno jem, seveda se mi to ormalno potem zdi preveč, zato bruham,…začaran krog skratka! Moji sicer ne vejo, da je problem v hrani, so se pa pokazale očitne psihične motnje. Letos sem namreč začela z študijem v ljubljani, na zelo zahtevni fakulteti. Novo mesto, nič prijateljev, težave v šoli. Zaradi negativnega odnosa, do sebe kot osebnosti in svojega telesa si sploh ne upam ogovarjati ljudi,…kaj ogovarjati, bili so tedni ko zaradi negativnih občutenj sploh nisem šla v šolo! Hrana mi je okupirala misli, nič drugega se mi ne mota po glavi kot to; kdaj, kje, koliko bom jedla, a ne bo preveč in če ja kje bom odvečno izbruhala,…obupno!! Potem se pojavljajo dvomi o smislu življenja, o tem kam naj me to sploh pripelje, bolje ali to sploh kam pelje. No in zaradi teh očitnih zunanjih znakih, da je z mano nekaj hudo narobe so me starši peljali k psihologu. In,…no ja čudeža ni bilo, mi je pa padel velik kamen od srca, ko sem se lahko o teh težavah z nekom popolnoma odkrito pogovorila. Brez obsojanja, grdih pogledov. Reakcija psihologa na mojo “veliko skrivnost” je bila tako mirna, da se je tako občutenje polastilo tudi mene. In počasi sem ji začela zaupati in ji govoriti o stvareh, za katere sploh nisem vedela da obstajajo v meni, da me mučijo,…da so le te vzrok mojih težav. No, dobila sem tudi tablete, ki ti dvignejo ravan enih encimov zaradi katerih se ti počasi po dveh tednih depresije ne pojavljajo tako pogost, popolnoma naj bi pomagale po treh mesecih. Drugače pa je to počasen proces,…vsak dan ko vstanem najprej prosim moč od boga od nekoga, da bom preživela dan normalno, če že ne srečno in zadovoljno. Zelo težko je, hrana je namreč vsepovsod, ne morem se ji izogniti,..moram jo zaužiti ,..a ne premalo ravno prav,…da mi ne podre zgrajenega sistema,….Joj sem se razpisala oprosti no,…ko enkrat začnem je težko:)
Bistvo je, da sama tega problema NE MOREŠ rešiti, ker je vse preveč osebno, nimaš objektivnega vpogleda, tudi starši ne! Menim da je obisk pri strokovnjaku ključnega pomena, vsaj za prvi korak,…ampak res izgubiti ne moreš ničesar! Pridobiti pa moraš, ker je z vsakim letom huje in težje!!
Premisli no,…pa kaj odpiši,….pa probaj naredi to ZASE!
prisrčen pozdravček pikica:**