Zakaj droga?
Prebiram vaše poste in se pogrezam sama vase. Nimam še 30 let, sem mamica ljubke deklice in pod srčkom nosim kepico, ki se nam bo v “pravi podobi”, pridružila poleti.
Bila sem strastna kadilka, dobrih 11 let. Sedaj že dobro leto ne kadim. Mi ni bilo ravno lahko nehati in občudujem vse, ki ste se odpovedali trdim drogam. Enkrat sem poskusila travo; pri 23-ih letih iz čistega firbca, to pa je tudi vsa moja izkušnja z drogo.
Pišem vam, ker me zanima ZAKAJ ste začeli z drogo? Kaj vas je pripeljalo do tega?
Kot mamica si želim, da bi bilo mojim otrokom to prihranjeno, pa ne vem kaj lahko naredim v tej smeri. Pošteno povedano, me je kar malo strah, saj vidim, da odvisnosti sploh ni tako malo.
Enostavno me zanima, kaj bi se takrat, v tistem določenem trenutku, moralo zgoditi, da ne bi zabredli? Ste kdaj krivili starše in zakaj?
Hvala vam za vsak odgovor in iskrene čestitke, iz vsega srca tistim, ki ste se izkopali iz tega pekla, in seveda vsem tistim, ki ste na poti navzgor!
Morda malo drzna misel, vprašanje. Ali res mislite, da so zabredli. Morda so le drugačni od vas in drugačnost je potrebno tudi spoštovati. In ta drugačnost jih je tudi vpeljala v drogo. Ne samo to tudi vdrugem okolju so verjetno živeli kot vi imeli druge življenske izkušnje kot vi. Zabredli se mi zdi preveč groba beseda, ki kar malo obtožuje. Mislim, da jih ne moremo obtoževati. veliko dejstev že govori danes za to, da ne odločamo povsem sami ali bomo vzeli droge in ali bomo postali odvisni od drog.
Se opravičujem, če sem ( očitno sem ) s to besedo koga prizadela. Ni bila mišljena grobo, sicer ne bi hvalila uspeha vsakega, ki se je pobral.
Zabredli, se podali, omahnili,… Isto, samo besedna igra.
Res nisem hotela nič slabega. Želela sem samo izvedeti, se naučiti, kaj več o tem, da bi lahko to preprečila oz., da bi pomagala svojim otrokom.
Ni kaj v celoti lahko podpremo vaše usmeritve. Toda oba dobro veva, da je življenje danes težko, da se vse manj videvamo, da odhajamo zjutraj od doma in pozno zvečer se vračamo in pred televizijo preživlamo večere. Veva tudi to, da odločitev za tako življenje kot ga predlagate vi pomeni nižji standard v materialnem smislu in večji v duhovnem. Skratka rad bi poudaril, da je predvsem na prvem mestu dejstvo, da moramo zbrarti dovolj moči, predvsem starši, da upeljemo in vzdržujemo tak način življenja, kar pa seveda niti malo ni lahko, zato je združeno tudi z mnogimi porazi in zmagami.
sem mama, ki je svojo mladost in življenje sploh posvetila vzgoji in dobremu počutju svojih IN TUDI DRUGIH otrok.
Včasih , ko so bili otroci še manjši in tudi najstniki, sem se spraševala kako je sploh možno, da z otroci izgubiš stik, da se ti oddaljijo in zabredejo v odvisnost. Včasih sem mislila, da sem zelo, zelo dobra mama in žena in sploh …Rada sem svetovala drugim staršem, bila ponosna na svoje otroke , ki sem jih ljubila in jim omogočala vse, kar se mi je zdelo potrebno in pametno – zdravo hrano (- piramida-vsak dan skupno toplo kosilo, ali većerjo, veliko sadja, zdravo pitje sokov…)Primerno bivalno okolje, veliko gibanja, športa, tudi tekmovalnega in vrhunskega…Veliko pogovorov, vzgoja je bila bolj prijateljsko sproščena z izmenjavo mnenj kot pa avtorittivna, saj sem smatraLA , DA JE DOBER VZGLED (BREZ PIJANČEVANJ, DOBRA DRUŽBA, HOJA , ŠPORT, SKRB ZA BLIŽNJE- STARŠE, …TISTO KAR VELJA.
IN ZAKAJ TO NAKLADAM?
Eden od otrok je pričel na koncu srednje šole z drogo – to vem zdaj, ko nimam nobenega stika več z njim, saj se me izogiba – domov, kjer je še vedno prijavljen hodijo le računi in izterjevalci, on pa živi kot klošar in pripoveduje vsakemu, ki ga je pripravljen pslušati , da je bil kot otrok zlorabljan na sto in en način, da smo ga zavrgli, da nas sovraži in tudi grozi z nasilnimi dejanji, kar je nekoč, ko sem se poskušala z njim pgovoriti tudi že uresničil.Tako , toliko o vzgoji,
Iskala sem že pomoč pri zdravniku, psihiatrih…pa po načinu kakao me odpravijo mislim, da jim ni jasno, da je človeku treba pomagati, pa če tudi je odrasel..Sam je že iskal pomoč, a ko začnejio z izpraševanjem, se obesi na nekaj kar ga vprašajo in tisto naredi veliko zgodbo – pa če je sam imel ali ne kdaj kako podobno težavo.Tudi knjigo, ki sva jo brala v istem tednu o množičnem morilcu jim je že prodal.Vedno znova ga pustijo samega, na robu samomora in smrti od lakote, cigaret, zdaj mislim, da se ne drogira več, je pa bolan, zelo – psihoza, halucinacije, strahovi, …
Tu in tam se namreč zave svojih težav in laži v katerih živi in s katerimi si je nekaj časa kupoval simpatije in pozornost, in takrat je hudo in nevarno, da naredi samomor.Kako pomagati pa ne vem. Sama ne bom več dolgo živela in strah me je zanj, in za vse bližnje, ki niso nič krivi pri tem, pa morajo nositi posledice , ker mu nihče ne zdravstvo ne sociala ne pomagata.
AJA, ZAKAJ DROGA – verjetno ima kemijA, genetSKI ZAPIS in porod veliko več pri tem kot pa si sploh predstavljamo.
Če pa ne pa prosim naj mi nekdo razloži zakaj moji drugi otroci , niso bolni? Zakaj kljub manjššemu IQ IMAJO KONČANE FAKULTETE, SO DOBRI PARTNERJI IN PRIDNI STARŠI?
Zakaj otroci iz družin, kjer so bili priča revščini in niso imeli možnost narediti srednje šole, se niso ukvarjali s športom ampak so se večino časa igrali na ulici znajo ceniti dobre priložnosti in imajo srečne družine, se izredno šolajo in dosegajo lepe uspehe? Pa še veliko takih zakaj…..
‘Sprašuješ’, težke stvari sprašuješ. Ko človeka nesreča zadane direktno, se mu največkrat res podrejo vse teorije in računi. In mama, ki je takorekoč ‘v istem gnezdu’ vzgojila par čudovitih mladičev, eden pa je postal grdi raček, verjetno (k sreči ne vem) najbolj trpi.
Ampak tule ne gre niti za genetsko niti za vzgojno krivdo – so pač okoliščine fanta pripeljale v to smer. Mogoče je bil pa bolj dovzeten za psihično motnjo in se je droga nekako v nekem obdobju slučajno prav dobro ‘nacepila’ na te povečane občutljivosti?
Fantu je treba nekako v ‘dobrih’ trenutkih ponuditi pomoč (očitno ne zgolj odvajalne, pač pa še bolj psihiatrične narave) in predvsem občutek, da je moč nekako videti ven tudi drugače. Morda ne bo uspelo ta mesec, morda ne letos, morda bo potrebna hospitalizacija zaradi povsem 16. vzroka, pa ga morda sreča pamet takrat…
Bistveno je, da ve, kam lahko pride, ko in če se bo enkrat odločil za pomoč, in da TI, ‘Sprašujem’, nekako pogoltneš, da v tem trenutku nima smisla iskati vzrokov pri sebi (in pri porodu, lepo te prosim!). Mar zdaj pomeni, da so se ‘sfižili’ vsi, ki si jim kdaj pomagala? In a zaradi enega (vem, tvojega) grdega račka zdaj propade vse dobro, kar si učila druge? Seveda ne.
Pozdravljena,
če govoriš, o heroinski abstinenčni krizi jo spremljajo bolečine v mišicah (podobno kot pri gripi), tresenje, prekomerno potenje,splošna slabost, lahko tudi bruhanje,motnje koncentracjije, spanja… kriza traja nekaj dni. Pomaga veliko tekočine, gibanje, bližina osebe, ki ji zaupa, pomirjevala…
Vzpostavitev abstinence je le prvi korak pri urejanju zasvojenosti.
Srečno!
ker mi je bil problem družiti se z ljudmi, in to že v osnovni šoli, npr. nastopati, biti vprašan, spregovoriti pred večjo množico…manj samozavesti in sramežljivost. zato sem se začel drogirati, s pomočjo drog pa sem tud uspel v živjenju, kar brez drog sigurno ne bi uspel.
pa seveda me je zanimal feeling, pa kako se to dela, kako izgleda… zdaj, ko vem, me več ne zanima, čeprav še tu pa tam delam
lp
ni mi uspelo, niti se ne trudim, ker uživam tramal po 500 mg, pa moj dr. niti ne ve. zdaj bom nehal travo kaditi (tu sploh ni krize), ker bom vozil avto, thc pa ostane 1 mesec v telesu, horsal pa bom tu pa tam, kar pa ostane le 1 teen v telesu, tramadola pa itak ne skužijo. upam, da mi bo kdaj ratalo skiniti se s tramalov.
ne da, da je lažje pod vplivom bolj rahle, nevidne zadetosti marsikaj bolje opraviti?
lp
Aja pol nisi ozdravljen, si pa na poti (?) kaj pa je to tramal? kej podobnega metadonu? Jz sm zdej 1 let na horsu, 3 mesca snifala, ostal na igli, stara sm 15, rada bi ga probala kadit pa pol zmanjševat odmerke. Po metadon se ne upam, tud kejšne pomoči nebi rada, ker pride vse v javnost, pa nemorm med tistimi starimi narkiči vsak jutr čakat pred lekarno….
Mah nevem sploh kva hočem, mogoče bi pa še kejšn let uživala pa pol nehala, sam vem da bo še težji. Je pa definitivno zdej ene stvari stokrat laži narest, že upaš si več, še z matko se ne kregam več, pravi da sm zadne cajte prov umerjena, mogoče mal odklopljena. Maah po drugi strani je pa vse nagravžno, vsega mam pouhn kurac, dnarja nimam več, krast ne morem, sm preveč nežna duša, tistih svinarij se mi gnusi… ma stari nimam pojma
Grem jz še na en odmerek za lahko noč 🙂
Draga Pannma,
Morda bi bilo dobro, da se mi javiš po telefonu (so spodaj napisane). Ni potrenmo, da poveš, kako ti je ime, če se bojiš.Glede na to, da že eno leto uživaš heroin, predvidevam, da boš sama težko prenehala. opažam, da na tem forumu iščeš mnogo informacij. Tudi takšne, ki bi ti pomagale opustiti heroin.
Oglasi se, preden te zasvojenost ne prisili početi stvari, ki jih ne želiš…