malo patetično….pa vendarle
….(grem kar k bistvu, ker tudi po premisleku ne najdem primernih uvodnih besed).
Star sem 24 (LJ) let in zelo stabilno abstiniram že skoraj 3 leta. Kar se tiče šolanja, službe, izpita za avto, itd. mi vse teče dobro. Skoraj popolno.
Moj problem je – osamljenost. Težava skoraj vsakega, ki začne abstinirati.
Nisem pretirano družaben človek in mi zadostuje družina in nekaj znancev s katerimi grem na kakšno pijačo, ampak vseeno mi nekaj manjka – predvsem ženska družba in pa mogoče koga, pred katerim mi ne bo treba prikrivati preteklosti. Nič resnega skratka, samo za kakšen pogovor ali pijačo.
Mogoče je tole malo neprimerno za ta forum, ampak življenski stil mi ni bil ravno dobra podlaga za učenje socialnih veščin, zato bom kar tu objavil tole.
Sklepam, da je s takim problemom tu še kar nekaj ljudi, zato puščam tu svoj
e-mail pa naj se mi kdo oglasi če želi. Edini pogoj je, da trdno abstiniraš od ilegalnih drog vsaj eno leto. To seveda ne pomeni, da moraš biti bivši/a odvisnik/ca , da me lahko kontaktiraš.
LP
Spoštovani.
Ob branju tvojega pisma sem začutil tvojo globoko potrebo po nekom s katerim bi podelil svoje težave in pa izkušnje. Mislim, da si na dobri poti . Predvsem pa mi je všeč to, da si jasno opredelil kriterije, ki bi naj opredelili tistega s katerim želiš imeti stike.
Ob tvojem pismu pa me kljub vsemu nekaj zmotlo. Nikakor pa nočem biti “pametnjakovič” in deliti nasvetov, saj se dobro zavedem, da je to najmanj koristno in najbolj nespametno početje. Izraziti želim le svoj občutek, ki mi pravi, da se poleg osemljenosti verjetno spopadaš tudi z občutki manj vrednosti, nizko samopodobo, z negotovostjo in mnogomi strahovi… Dovolj zgovoren je že tvoj: “malo patetično… pa vendar…” Osebno sem prepričan, da si izpostavil izredno resen in težek problem, ki je odraz tvojih potreb, čustev in doživljanja samega sebe. Zato to ne more biti patetično, še manj pa brez veze, ali nepomembno. Bodi ponose na svoje uspehe, brani jih z vso srčnostjo in želim ti še veliko uspehov.
HŽZ
Zakaj pa bi skrival svojo preteklost? To je del tebe, brez preteklosti, tudi tebe ni. Če pa kdo ne prenese tvoje preteklosti, pa ni vreden tvojega prijateljstva. Ne rečem zdaj, da obešaj to na veliki zvon, ampak prikrivati in lagati pa ti tudi ni treba, ker boš to mogel potem početi celo življenje.
Ti kar pogumno in samozavestno, ker nisi nič slabši človek, če si se drogiral, kvečjem močnejši si, ker si to premagal.
Jaz bom skušal biti praktičen. Najprej pri sebi preveri katere stvari v življenju te bolj zanimajo. Recimo, šport, pohodništvo, hribolazništvo, radioamaterstvo, gasilstvo, taborjenje itd.. danes je veliko klubov, ki so veseli vsakega novega član. Ne bo ti treba vložiti velikih naporov. le tja greš in začneš, preprosto začneš se družiti, da še sam ne veš kdaj in še lepo ti je po vrhu. In to je začetek, vsaka pot pa potrebuje prvi korak, ni vedno lahek a SE OBIČAJNO BOGATO OBRESTUJE.
heh,
jaz ko tole pregledujem bi se mogla ucit ,
kaj nej recm,
jaz tud absinthiram , sam niti ne tolk sam od drog ampak se bolj od nasilnih posledic party druzb – ovcjih staj
same problem. prej so bli vsi moji frndi, zdej pa se tisti k mi neki pomenjo so se odelil v tujino – studirat,
resitev – zacasna- potovanje – obiskovanje pa fax
s casom se vse uredi, sam nazalost so partiji tko narjeni da “spoznas ” miljon folka, v resnici pa gre nakonc vse v maloro,
Be positive= kisskiss
Hej “nekdo7” sva že dva.. in nisva edina, takih je pouhn, sam odpri oči pa se ozri naokol, po svetu kr mrgoli prjaznih in srčnih ljudi, k bi te razumel….. sam ne obupej, uspel ti bo, pozab na preteklost, zdej si nov člouk, svoje napake za nazaj ne morš popravt (jebiga, se zgodi), lahko si pa spremeniš sedanjost, vsak si jo lahko.
Srečno
