Pozdravljeni! Malo sem pregledal forum in nisem nikjer zasledil podobne teme ali pa sem jo morda spregledal…

Stvar je taka: star sem 25 let, odlično končal OŠ, srednjo in skoraj fax ;). Ko sem vstopil v prvi letnik SŠ sem začel uživati heroin in užival sem ga 10let. V 10. letih nisem imel nikoli premora večjega od tedna in pol, mogoče dveh – čeprav se tega ne bi spomnil. Življenje mi je potekalo lepo, imel sem odlične službe (morda celo sanjske – radio, tv, agencije, glasbena pot, …) in vedno sem misli, da mi to podarja heroin, da brez njega ne bi mogel speljati vsega tega. Teško verjeti, ampak 8 let ni skoraj nihče vedel, da sem na horsu – zelo dobro sem znal prikrivat (nisem ga injiciral, ampak ga kadil na folijo). Ampak zadnji dve leti se je stanje začelo slabšati, nisem več funkcionoiral tako kot bi moral, totalna nejevolja do vsega – delo mi je postalo odvec, moji hobiji za katere bi prej dal glavo mi niso več pomenili veliko, izogibati sem se začel ljudem, izgubil vse stike z okolico, izgubil vse prijatelje, ker sem nisem več nikjer prikazal, le dilerji so še ostali moji sopotniki skozi za*ukan dan!
Psihično sem postal zelo nestabilen. Začel sem jemati xanax, apaurine, tramale, helex, heptanone, skratka vse kar mi je prišlo pod roke.
Nato pa: izgubil sem sanjsko službo – ker enostavno nisem več mogel delati in 300.000SIT na mesec mi ni zadostovalo niti za hors, kaj še le za položnice in osnovne potrebščine.

In tako mi je na enkrat v glavi naredilo BIP – tako na prej več ne gre, ker če, potem lahko ostane samo še “štrik”. V glavi sem si počasi začel urejati – kaj si želim in kaj ne, kje se vidim v prihodnosti, itd… (najtežji dnevi mojega življenja (približno 3-4tedne nazaj)). Spoznal sem tudi, da se mi je hors v resnici zagabil in da od njega nimam več kaj za pričakovati, prav tako z ostalimi drogami (tabletami).
In kar na enkrat sem opustil vse (razen trave) (2-3 tedna nazaj).
Poiskal sem strokovno pomoč in s psihijatrem sva se določila, da bom probal obdržati abstinenco z zdravili ReVia. Ker nisem hotel nobenega metadona ali kaj podobnega – hotel sem imeti čiste misli!!!

Danes je 10. dan od dneva, ko sem se določil, da ne dam v sebe nobene droge več, to je bila tudi potrebna časovna abstinečna perioda, da lahko začnem z ReVijo.
Teh 10 dni sem bom spominjal, kot 10 najhujših dni v mojem življenju. Trgalo me je v vseh kosteh, mišični krči, slabost, neopisna depesija, nespečnost in hkrati močna utrujenost – skratka huda kriza. Danes je prvi dan v teh desteih, da sem spal več kot 2 uri – 6ur. Danes je prvi dan, po 3 letih v katerega sem se prebudil z nasmeškom na licih in brez depresije – čeprav me še tu pa tam pograbi rahla, ampak zanemarljivo s tem, kakšno sem poznal pred tem. Počutim se živega in celo zunaj sem z ljudmi!

Pred eno uro sem prvič vzel pol tablete revia (nisem upal več – zaradi možnih stranskih učinkih in zato, ker sem žal malo premalo informiran kakšne izušnje imajo uporabniki istega zdravila). Za enkrat se mi zdi, da je vse ok. Malo me je bilo tudi strah, da morda ne bi imel še kakšne odzive na opijate, če bi še slučajno bili v mojem telesu – čeprav vem, da niso, ampak ne vem…

Zanimajo me izkušnje drugih z revijo in kakšno je počutje, recimo po dalšem jemanju, se obnese dobro, kakšne čudni nezaželeni ali morda zaželeni stranski učinki, kako je z alkoholom (nikoli nisem užival alkohola v večjih kolilčinah, ampak recimo lahko zaradi tablet spijem recimo kozarec vina ali dva – ker je pač revia za pomoč abstinence pri alkoholu)? Lahko kadim travo?

Hvala za vse odgovore!!! Rad vas imam in verjamem, da vsak lahko najde cilj, ki ga bo odvrnil od jemanja drog in ga pripeljal v svet čistih misli!!!

Bodite močni, z mano vred! 😉

Jaz sem jo jemal malo več kot 6 mesecev. Stranskih učinkov nisem čutil nobenih.
Ma moraš imeti pošlihtano v glavi. Dosti oseb sem videl, ki so občasno za 2 dni prekinili jemanje, se ga zadeli in potem nadaljevali z revio.
Glede na to kaj si vse napisal se vsaj meni osebno dozdeva, da bi bil ti komot lahko eden izmed redkih, ki jim znese samo s psihiatrom in Revio.
Če se pa to ne bo obneslo lahko pa še vedno greš na CZOPD, ki je 6+8 tednov (če si brezposeln bi najbrž imel čas).

srečno, LP

(Pišem to, ker bo mogoče koga kdaj zanimalo, podobno kar mene)
Dobro jutro! Danes je moj drugi dan na zdravilu revija.

Včerajšnji dan je minil dokaj dobro, psihično sem bil stabilen in potreboval sem družbo. Živim z mamo v normalnih okoliščinah. Družil sem se z njo, več kot ponavadi in šel sem tudi ven na pijačo s prijateljem.

Efekti (če je to zaradi revije – ne vem): rahla euforičnost proti večeru in v redu počutje. Opazil sem rahle blackoute (nekdo mi je rekel, da sem naredil to ali ono (malenkosti), pa se tega ne spominjam – milslil sem, da se delajo norce iz mene, ampak se niso!). Vsako toliko časa me prima močna utrujenost in občutek, ki sem ga imel vedno ob začetku krize.
Imam konstantna rahlo slabost – občutek, kot da bi lahko vask trenutek bruhal.
Rahlo me je matrala insomnia. Vendar sem spal okoli 6ur, zbujanje je bilo klasično drogeraško – nisem in nisem mogel vstati iz postelje, ćeprav vem, da imam ogromno opravkov danes in da morda ne bom mogel izpeljati vse – za to me najbrž tlači tudi rahla depresija.

Mislim, da bi rabil tudi kakšen konkreten pogovor (pomoč) – morda, da me nekdo samo potolaži. Nimam pa se s kom pogovorit, ker skoraj nihče ne ve, da sem bil drogeraš in da sem trenutno na odvajanju…
Trenutno za situacijo vedo samo trije “prijatelji” – en od mojih bližnjih dilerjev, prijatelj, ki je na metadonu in prijatelj, ki je rahlo psihično moten. Tako, da pravzaprav nimam komu za zaupat problemov – da bi jih naštetim, se mi ne zdi ravno primerno, ker ne bom od njih dobil nič spodbudnega ali…
Žal si psihijatra ali svetovalca ne morem privoščiti, ker sem zelo oddaljen od urbanih mest, kjer se ukvarjajo s takšno tematiko.
Če imate mogoče kakšno telefonsko številko za pomoč odvisnikom v stiski ali kaj podobnega, bi bil zelo hvaležen, če mi jo kdo posreduje.

Se še javim!

Spoštovani!

Veseli me, da ste naredili pomemben korak v svojem življenju in se odločili da prekinete z dolgim obdobjem uživanja drog. Vztrajajte!
Glede na izkušnje, ki so jih opisovali naši uporabniki programa (Projekt človek je abstinenčni program, ki obravnava posameznega uživalca drog celostno- ni cilj zgolj prenehanje drogiranja, pač pa tudi sprememba načina življenja) bi vam glede Revie rekla to, da (če se seveda držite navodil) pomaga pri doseganju “fizične” abstinence. Izkušnje nekaterih so bile tudi , da so vmes nehali pa spet vzeli heroin, pa spet vse ponovili, tako da je vse odvisno od vaše vztrajnosti!
Moje mnenje je, da bi tudi glede na dolžino uživanja drog potrebovali še dodatno pomoč, da boste ugotovili kaj vas je na pot droge pripeljalo, da boste okrepili samozavst in se prepričali, da vse kar potrebujete že nosite v sebi in za to ne potrebujete “dodatkov”, da prevrednotite vrednostni sistem, da se poslovite od drog (tudi v psihičnem smislu), poiščete novo družbo, aktivno preživlajte prosti čas…

Omenjate tudi alkohol in travo. Če želite dokončno prekiniti z zasvojenostjo potem se poslovite tudi od alkohola in trave. Oboje namreč vpliva na stanje zavesti in oboje ohranja star način življenja. Ob tem bi vam napisala še to, da alkohol deluje na iste receptorje kot heroin in je zato za vas še posebej rizičen. Stališče, da nekdo, ki je že prestopil mejo v smislu zasvojenosti, ne sme več uživati ničesar, se mi je pri mojem delu velikokrat potrdilo.

Pomembno je, da se pogovarjate, da bi imeli vsaj nekaj ljudi, ki so trezni, poskusite s kakšnimi športnimi dejavnostmi oz. s stvarmi, ki vas veslijo. Omenjate, da ste oddaljeni od centrov, kjer je možno dobiti pomoč, če se boste odločili za daljšo obliko pomoči boste tako ali tako bivali v centru, terapevtski skupnosti ali komuni, prepričana pa sem, da vsaj pomoč v obliki psihoterapije lahko dobite tudi pri vas.

Upam, da vas nisem prestrašila z odgovorom, vem da zmorete veliko, zato pogumno naprej!

vse dobro in javite se še!

Hvala za hiter odgovor! Res sem ga trenutno potreboval!
Nikoli nisem imel problemov z alkoholom – nasprotno, če sem spil v svojem življenju 50 piv, je veliko. Vprašanje se je nanašelo, prav zaradi tega, ker alkohol deluje na iste receptorje kot heroin in uzivam revio, me zanima ČE si lahko recimo privoščim kozarec vina ob kosilu brez strahu pred nezaželenimi učinki?
Prav imate tudi glede trave – čeprav mi ne predstavlja velikega problema, recimo da skadim vsaka dva dni joint pred spanjem…

Glede športa tudi ni straha in mi trenutno zelo olajša situacijo… od nekdaj rad kolesarin, plavam, hodim v hribe in sprehode (čeprav nisem ravno športni tip, ampak ga imam rad 😉 ).

Glede treznih ljudi okoli mene – s tem bom pa imel težave. Težko je najti po 10. letih drogiranja družbo, ki se ne. Skoraj, da se mi zdi, da vsak, ki ga poznam, se drogira – čeprav se jih izogibam že cel mesec in uspešno. Najbrž tudi njim ni več v interesu, da bi se družili z mano, kaj pa jim lahko dam razen kakšnega normalnega pogovora in pijače – nič več droge, nič več “prijateljevanja”… (nekaterih sem se rešil tudi na grdo, samo za to, da bi se držali vstran od mene – bodo že enkrat razumeli zakaj sem ravnal tako)

Izgleda pa, da bom najbrž res moral še poiskati nekakšno strokovno pomoč. Mislite, da bi bili recimo pogovori preko telefona dovolj? Nekako se ne počutim, kot da bi rabil resnega psiho., ampak nekoga za pogovor, da se mu recimo malo “zjočem”, ko mi je hudo. Ker ponavadi, če je bilo komu hudo, je vedno prišel na pogovor k meni, in vedno sem vsakogar sprejel, pa tudi, če sem bil jaz v še večji stiski…

citat: “Moje mnenje je, da bi tudi glede na dolžino uživanja drog potrebovali še dodatno pomoč, da boste ugotovili kaj vas je na pot droge pripeljalo…”

Mislim, da je na to popolnoma enostavno odgovoriti. Najbrž obstajajo razne filozofije in na koncu večina najde nek problem, za katerega ali “niso” vedeli ali pa si ga niso upali priznati… meni se zdi moja pot povsem enostavno razložljiva in zakaj sem vstrajal toliko let.

Torej brez zadržkov: probal sem in zdelo se mi je kraljevsko, bil sem kralj trenutka, na začetku mi ni bil važen toliko odnos pod vplivom heroina do ljudi (ker mi ni bilo nikoli težko vzpostavit stikov), ampak sam filing – tisti čisti filing, ki seveda z leti totalno zvodeni in ostane samo še velik pladen psihične in fizične odvisnosti. najbrž me je dolgo držalo na horsu tudi to, da sem lahko sexal kot zmaj ure in ure… in to mi je bilo blazno všeč – mogoče od tu izvira rahel strah pred izgubo horsa in seveda s tem takoj povezan prezgodnji izliv, ki pa ni problem, ker na krizi ne moreš pričakovati daljšega sexa od 10 sekund…, vem pa kako je bilo pred tem. Na to sem si nekaj časa s horsom zbijal tremo pred raznimi nastopi in podobno… tudi znana stvar… kasneje pa ga nisem potreboval zaradi ničesar zgoraj naštetega več, ker se je vse obrnilo na glavo, vse kar se mi je zdelo prej, da nudi pozitivnega, se je počasi spreobrnilo v negativno – postal sem paradoksalni kontrast svojih želja in občutkov! in zaradi tega sem spoznal, da sva jaz in hors končala. Kaj boš z nekom, ki ti nudi ravno nasprotno od tistega, kar si želiš!
(upam, da ta kratek tok misli ne izgleda preveč aroganten, ampak tako se jaz nekako vidim v zmešnjavi, ki je v resnici ni – saj je vse v glavi!!!)(ampak moja glava sem jaz, hm…)

Hvala!

Včeraj sem se počutil svinjsko! Po mojem je kriva revia… spat sem šel okoli polnoči in se prebudil kakšne 3 ure za tem. Paničen in moker in z groznimi bolečinami okoli predela trebuha. Mislil sem, da ne bom zdržal in da bom moral do zdravnika (pa nisem drugače preveč občutljiv), a se je na koncu le nekako izšlo, cel dan sem čutil močno slabost – ne bi se mi bilo treba naprezati in bi zlahka pokazal kaj sem jedel (čeprav tudi apetita nimam ravno kaj – skujšal za 2kg v 1. tednu).
Včeraj sem delal od 8h-23h – opazil sem, da me delo zelo sprosti in nekako pozabim, da bi morali biti nekakšni problemi, čeprav sem bil cel dan popolnoma brez energije.
In imam prijatelja, ki ima tudi nekakšne psihične težave in jih težko preživlja, vendar se trudi in vsak dan mu je nov izziv (drugače zelo pameten dečko – sam se je tudi drogiral a pred kakšnim letom prenehal, od takrat ima simptome šizofrenije (je na nekakšnih rahlih tabletah, ki pa mu po mojem ne pomagajo)) in on je edina oseba s katero se počutim dobro, v trenutko, ko se pokaže na mojih vratih, se začnem počasi normalizirati. Strahovi izginjajo in nekako se mi zdi, da se na horizontu vzdiga “realno življenje”.
Današnji dan se je začel mnogo boljše kot včerajšnji – samo rahla slabost in popolna izčrpanost.
?(kako dolgo približno rabi človek, ko se začne pucat, da se mu vrne vsaj malo tiste energije, da bi lahko počel stvari tako, kot zdravi ljudje?)?

Poželenja po drogi nimam in trenutno sem optimističen – čeprav sem rahlo v depresiji, ampak mislim, da je to zaradi tega, ker imam še veliko za naredit do konca tedna in vem, da nimam več dosti časa – nimam pa volje začeti… (vedno kadar se zbudim ponoči, sanjam samo o delu, ki me še čaka (in potem, da si razbistrim misli, pogledam kak film ali dva, da je lažje dočakat uro, ko je treba iz postelje 😉 )

LP

Pozdravljeni!

veseli me, da vam gre dobro. Ni sicer prijetno, ampak bolj ko boste oddaljeni od droge, boljše se boste počutili. Najprej bi vam rada napisala še to, da vam alkohol popolnoma odsvetujem, priporočam pa velike količine vode, vsaj 2 litra na dan še boljše pa več, da ne boste dehidrirali in da se bo vaše telo lažje sčistilo. Pravite, da imate prijatelja, s katerim se lahko pogovarjate in vam to veliko pomeni. prav gotovo je nekdo, ki vas je pripravljen poslušati v teh trenutkih zelo dragocen, vam pa kljub temu predlagam tudi strokovnega delavca (ni potrebno da je ravno psiholog), samo da ima znanje iz adiktologije. Prijatelji so zato, da vas poslušajo, vas razumejo, da lahko “pojamrate”, strokovni delavec, pa vam bo postavil še kakšno vpašanje o katerem bi bilo prav, da razmišljate, skupaj bosta postavila cilje, katerim boste sledili. vloga delavca bo tudi, da vas, če ne boste hoteli videti česa pomembnega, na to opozori, da vas malo “brcne”, če se boste ustavljali…Pozanimajte se tudi, če je kje v bližini kakšna skupina za samopomoč, kamor bi se lahko vključili.
pazite, da ne boste preveč padli v delo, vzemite si čas za šport – tudi če je vsak dan samo pol ure, samo da je in da je redno.
Srečno!

Pozdravljeni!
Danes je en teden in dan od kar sem začel jemati revio. Slabost počasi mineva, razen tiste pol ure po zaužitju tablete me malo stiska v želodcu in preplavi rahla slabost, vendar vsak dan manj!

Psihično sem že dva dni super in tudi počutje se je zelo poboljšalo. Vrača se mi energija in razne socijalne fobije izginjajo.
Lahko bi rekel, da ne vem kdaj sem se nazadnje počutil tako dobro!

Zaenkrat bi rekel tako – vsakdo, ki se odloči za ta korak – splača se!!! Mogoče bo kak teden dva trpljenja (odvisno od posameznika in pripravljenosti do abstinence), ampak je kasneje za to toliko slajše, ko naenkrat opaziš, da se stanje eksponentno poboljšuje.

Se še slišimo!

Nikoli nisem imela težav z drogo in tudi moji bližji ne…Vendar pa dokaj redno prebiram tale forum…
Veseli me vseOK, da si obrnil življenje na glavo in da se čistiš droge…Čestitam ti in upam, da imaš okoli sebe dosti prijateljev in sorodnikov, ki te bodo bodrili s pozitivnimi mislimi…Veliko uspeha!

Andreja

Pa je šel okoli še en teden!
Kar naenkrat se mi zdi, da tistih let, ko sem se drogiral sploh ni bilo. Nekako težko brskam po spominu in se spominjam teh trenutkov…

Počutim se super!!!
Nikakršne potrebe po drogi nimam – senzacijonalno 😉
Psiha še vedno niha, brez problema grem iz hiše in se pogovarjam z ljudmi, za katere sem mislil, da jih ne bom več mogel pogledati v oči…

Hm – super!

fant moj saj se abstinence nisi vspostavil-vsaj 30dni clean!
si na medenih mesecih,kot vsak džanki pred tabo,ko se je prvič pucal
zaenkrat čestitke,pozabi na travo,ce nočeš biti kot tvoj shizafriend
jaz sem clean 1leto-na reviji 1teden,zaradi tistega kozarcka!!!!!!!!!!
NUJNO SKUPINSKO ZDRAVLJENJE ZA VSE NAS

zdravo..

lahko ti rečem samo bravo in da si zelo pogumen..uspelo ti je pač to..da od zdaj naprej lahko živiš..srečno življenje, zaradi svoje pametne odločitve!! je tako?

držim pesti zate..in javi se še kaj

rtm;)

Samo nekaj me zanima? – vseok – ali je še zmeraj vse ok? – si clean? ti je uspelo?

lp,s

Kje si vse -okej? Javi se in nam prosim opiši svojo izkušnjo. hvala!