back off
Ojla, jst nism bla nikol odvisnik od kakršnih koli drog in tudi ne bom. Sem pa zadnjič naletela na en pogovor. Skupaj sem sedela z ljudmi z zelo različni vetrov…odvisnikom od droge, dva sta jo poskusila, edeno redno kadi travo, peti le občasno. Le jaz sem bila proti tem. Imela sem občutek kot da se hvalijo kaj vse so doživeli jaz pa ne! Pa me niti ne zanima. Pogovor je sledil temu, da sta odvisnika govorila, da je to zakon in da jaz nimam pojma o občutkih in bla bla. Vseskupaj se mi je zdelo malce bedno.
Ubistvu sem rekla, da se mi to sploh ne zdi kul in normalno, kar so vsi nasporotovali.
Kaj bi vi rekli tem nedobužnežem, ki imajo še mleko okoli ust in lupino na riti? Jaz niti nisem vedela kaj reči, ampak sem odšla, ker se mi je zdelo že butasto sedeti tam in poslušati koliko denarja imajo in da ga po 30 tisoč zapravijo na vikend in kako kul se imajo…bla bla.
S fantom ki je odvisnik se zelo dobro razumeva in se skoraj vsak dan pogovarjava o različnih stvareh, ker ima zelo odprt pogled na svet, tako, da ne mislite, da imam kaj proti odvisnikom…so me pa starši tako vzgojili, da mi tudi na pamet ne pade, da bi kdaj sploh poskusila kaj takega.
Lp
Skupino mladostnikov, ki uživa drogo, ki jim največ pomeni pasivno preživljanje prostega časa, ugodje in žuri, boste težko s protiargumenti prepričali v nasprotno. Prav zato v skupini, ki uživa drogo niso prisotni tisti, ki drugače mislijo, saj nimajo skupnih interesov. To kar ste vi naredili, je najboljša reakcija. Povedali ste svoje mnenje in šli stran. Tisti, ki zaradi drog še nimajo probleov (ali se jih ne zavedajo) vas bodo morda poskusili prepričati, da je droga (predvsem marihuana) nekaj vsakodnevnega tudi zato, da opravičijo svoj način življenja.
V naslednjem delu pišete, da je vaš fant odvisnik. Ne vem, kaj ste točno s tem želeli povedati, menim pa, da ne boste mogli ostati v partnerski zvezi z odvisnikom, saj vsak odvisnik, drogo slej ko prej, postavi na prvo mesto.
Srečno!
Ubistvu sem se napačno izrazila. Moj fant ni odvisnik, ampak se je nanašalo na fanta, ki je bil udeležen v pogovru. Se opravičujem.
Kaj je point te teme??? Želela bi, da kdo napiše, kako bi nekomu, ki se seznanja z drogo, dopovedali, da to ni dobro, ali karkoli že.
Zdelo se mi je najlažje, da bi povedal to nekdo ki ima izkušnje.
Kemper Boyd: Mislim da napačno razmišljaš, če si ljudje ne bi
postavljali sodb, pred stvarmi, ki so nevarne potem ne vem kam bi prišla naša družba.
Bilo bi ogromno zadrogirancev,… Ampak pustimo zdaj to. Predvsem pa mislim, da si post narobe razumel.
V pogovu z ljudmi, ki sem ga imela, sem samo izrazila negativno mnenje in vsi so skočili po meni, vem zakaj, hoteli so se braniti,
tako kot se kadilci branijo z raznimi izgovori, ubistvu pa vsak hoče prenehati.
m.m: Starši so mi vedno izkazovali veliko ljubezni, mi omogočili vsako neumnost, ki sem si jo izmislila. Vendar so me kmalu naučili,
da se moram do stvari obnašati odgovorno. Če se nisem, sem ostala brez stvari, ki sem jih imela rada, toliko časa, da sem dokazala, da
sem odgovorna. Največjo vlogo pa je pri tem imel moj oče, ki me je velikokrat posedel v naročje in se pogovarjal z menoj o stvareh
kot so alkohol, droge,…Prav tako do 16 leta nisem smela hoditi ven zelo pogosto.
Predvsem pa sem do njiju ustvarila globoko spoštovanje in
po svareh, za katere sta mi rekla da niso dobre, tudi nisem posegla.
Mislim pa, da je bilo spoštovanje do mojih staršev odločilno za marsikatero
stvar, ki sem jo naredila v življenju, preprosto zato, ker me je bolelo ko sem videla, sta bila razočarana nad menoj.
Poznam te scene, ko za viknd zagoniš celo goro denarja da si nabaviš stuff za žurko, in da ti nekaj ostane še za chill in seveda za čez novi teden. Trideset jurjev zapravit, se sliši ogromno,a ko si enkrat not, rabiš za fleš, in to za kak party obvezno. Seveda se da tud brez drog, amapak zdaj govorimo o odvisnostih in s tem povezanimi rečmi.
Noro.
m.m.: Potem je nisi dobro vzgojila, če je tako. Veš kaj manjka? Spoštovanje. Tega večina naših generacij sploh ne zna. Spoštovati starejših, svojih staršev le malo mladih spoštuje. Pha. Očitno so bili moji starši in dovolj strogi in dovolj popustljivi.
Grozno mi je gledati okoli sebe, kako so vsi mladi taaaako pametni, pa vsi zabredejo zelo globoko. Nihče ne posluša staršev, vsi pljuvajo po njih. Pa to je grozno. Kaj sem samo jaz razumela point, ko me je mama nadrla, ko sem kaj slabega naredila. Vsi si to predstavljajo, da jih starši sovražijo in jim hočejo samo slabo. Grozno.
!!!!
Point te teme je, da mi nekdo, ki ima sam izkušnje z drogo pove, kako bo nekomu povedal, da to ni dobro, da naj se neha hvaliti s tem, ker mi gre na bruhanje.
Se opravičujem narobe sem se napačno izrazila, moj fant ni odvisnik, ampak se je nanašalo na enega fanta, ki je bil vključen v pogovor.
!!!!
Kemper: A se tebi mal rola? Kaj bi bilo s svetom, če si ljudje ne bi delali sodb o stvareh. Potem bi bili vsi zadrogiran, pa kaj vem kaj še. Ne o,stajam pri tem, tisti, ki se drogirajo imajo lupino na riti.
Poslušaj, tasha. Sodb si ne moreš ustvarjati o rečeh, ki jih ne poznaš. Če nekaj minut posediš z odvisniki, ne spoznaš niti pol počenega groša njihove dimenzije. Vsi vedno blebetamo, da drugačne razumemo, ampak običajno to sploh ni res. Nekomu lahko samo pomagamo na način, kot nam ga predlagajo oni sami.
Ti hočeš povedati, da je v vsaki stvari tveganje, kar pa še ne pomeni, da veš, kakšen je občutek. Nekdo igra loterijo – lahko jo dobi ali pa se z njo “zafiksa”. To je čisto preprosto, ampak ljudje s stereotipi tega ne dojamete.
[
Želela bi, da kdo napiše, kako bi nekomu, ki se seznanja z drogo, dopovedali, da to ni dobro, ali karkoli že.
Zdelo se mi je najlažje, da bi povedal to nekdo ki ima izkušnje.
]
Noben ne mara, da mu nekdo drug dopoveduje kaj je zanj dobro in kaj ne. Vsak dela kar mu paše in dokler se ne bo opekel ga ne moreš prepričati v nič.
Ne moreš spreminjati ljudi, lahko samo poveš svoja stališča, oni svoja in to je to.
Meni je foter zmeraj primerjal odvisnost od drog v povezavi s čokolado…
…zamisli si sine, da živiš kot pač živiš (ni vedal, da se fiksam) in ti pod nos pride čokolada (do sedaj še je recimo nisem probal). Kaj si slišal o njej? Da je odličnega okusa, če je dobre kvalitete, da je sladka, da je grenka, da je več vrst čokolade, da vzdiguje libido,… da čokolada redi, povzroča mozolje, da si lahko popackaš srajco, da povzroča zasvojenost,…
ok! tebi tik taka, ali boš probal iz radovednosti – si boš kupil slučajno, priložnostno sam, lahko pa ti jo celo kdo ponudi – babica 😉
redi-povečan libido, sladka-grenka,…
recimo, da si postavljen na preizskušnjo. kot tisti rek o. wilda (približno nekaj takega: (edini način, da se človek reši skušnjave je, da se ji preda, če ne, bo duša hrepenela po tej stvari in…)) – torej: …ker je življenje samo protislovje – poskus, znotraj katerega lahko obstajata na istem mestu in istočasno dve nasprotujoči si resnici je odločitev na naši strani – vedno!!! (redki so primeri, ko to ne drži)
in ko enkrat probaš – njama njama ali bljek bljek
obstajamo takšni, ki bi ali v bljeku ali njamu, še poiskusili
in takšni, ki ne bi (mislim, da tu ne obstaja nikakršna formula – ni važen sloj, položaj, gmotno stanje, informiranost, učenost), tu je tisti notranji jaz, ki tuhta in tuhta in lahko tuhta, še leta po tistem, ko več nima kaj tuhtati in je že prepozno (upam, da razumete kaj hočem povedati)
ja in čokolada obstaja in je prisotna med nami, ljudje jo obožujejo, še več jo posamezniki pridelujejo, ker je vedno več povpraševanja, ker se okoli nje ustvarjajo kulti, miti, misteriji – pa kaj je ta čokolada, kaj je to v njej, da pritegne toliko ljudi???
a človek se je lahko kar hitro prenaje…brez glavi jedci…depresivni dnevi…prazniki in obdarovanja…ljubezen in pogledi, mikavnost in všečnost, neodklonilnost…
! nikakor nočem primerjati trdih drog s čokolado, čeprav sem jih, ker konec koncev je v tej fotrovi zgodbi veliko resničnega !
mogoče bo kdo zaradi te zgodbe, vsaj malo lažje razumel, kako enostavno je “zaiti iz poti” in se morda tega niti ne zavedati! a nikoli ni prepozno!
-žespet bluzim, upam da ne bo kdo kaj zameril ali pa da nisem morda preveč zašel iz rdeče niti pogovora…
lp
Kemper Boyd- saj nisem rekla,da moj otrok to nebi delal, ampak, da enostavno tega nebi prenesla.
On je bolj slab karakter in ne vem, če bi se izvlekel iz tega. Vsakič, ko vidim narkomana me boli duša,da mu ne morem pomagati. Na Trubarjevi ul. sem jim večkrat dala denar, čeprav ga mogoče ne bo porabil za kruh.
Zakaj vam je tega treba? sem vprašala zato, ker je danes mladina tako osveščena in ve kam to pripelje in se vseeno spusti v te vode.
Pravijo, da je enkraten občutek, ko si zadet- meni dol visi za tak občutek, ki me lahko košta življenja. Živela in odraščala sem na obali in videla tega veliko- da bi probala ? niti misliti. Čeprav mi je malo žal za travo- vsaj potegnila bi parkrat,da vidim kaj te to dvigne v višave. Lepo te pozdravljam in ne mi zamerit.
tasha
vsi starši se zelo trudimo vsak po svojih močeh, da pravilno vzgojimo svoje otroke. Ti si imela očeta poleg sebe in te je marsikaj naučil, nažalost moja hči tega privilegija ni imela, ker ga je videla morda 1x na mesec, če ga je.
Jaz sem mati samohranilka in verjemi mi, da sem bila do nje dobra, skrbna in še marsikaj, Vendar, kot ti praviš mladi več ne spoštujejo staršev in starejših in so najbolj pametni in bla in bla, če jim kaj svetuješ ali predlagaš rečejo, da so oni pač polnoletni in jim ni potrebno soliti pamet. Starši imajo srečo, če imajo inteligintne otroke in bistre, ki razmišljajo s svojo glavo, kot ti.
Jovanka Broz napisala:
>
>Kaj vam je tega treba, nikoli ne bom razumela?
>
>Če bi moj sin to delal bi si vzela življenje,ker ga nebi mogla gledati.
Ne bi mogli gledati svojega sina? To je vse skupaj tako naivno in kod je že nekdo omenil na tem forumu – narkomani in politiki (ajde naj še bodo kakšni dobri trgovci) smo najboljši manipulatorji.
Jaz sem se drogiral 10 LET!!! pa tega še danes neve okoli mene 99% ljudi, vključno s starši, ki sem jim niti ne sanja – res, da so osebe, ki jim dol visi če kdo ve, ampak jaz si tega nisem mogel privoščiti, zaradi tega, ker sem iz malega kraja in nisem hotel spraviti staršev na slab glas – torej trudil sem se 10 let, da jih ne spravim v položaj -> moj otrok se drogira in sedaj to vedo vsi, vsi bodo gledali celo družino postrani…
In zakaj bi si vzeli življenje? Bi se počutili krivo? Mislim, da je vedno tu kriv individualec (nedvomno pa družba, okolica, …. ampak konec koncev posemeznik…). Starši se nikoli ne smejo počutiti krive, ker se otrok drogira (kako nisem tega videl prej, zakaj nisem preprečil, ne bi ga smel pustiti se družiti z tistim, bla bla bla – vsi dejavniki so močni, ampak mali proti nam samim in NAŠIM dejanjem, ne njihovim, tu kjer smo, smo zaradi naših dejanj in izključno zaradi naših! Tudi če te je “družba zavedla”, zakaj kriviti družbo – nastradal bom jaz (to se vsak zaveda), za to moram ukreniti nekaj s sabo in ne družbo – družbo treba zapostiti, če ti ne odgovarja, v nasprotnem primeru, pa pomeni, da še nisem spregledal kaj si počnem.
Mislim pa , da so pri vsej tej reči (drogiranju) še stvari na katere ne moremo vplivati. Dokazano je, da so nekateri ljudje zaradi dedenga zapisa (recimo: oba moja dedka sta bila alkoholika in njihova očeta tudi) podvrženi zasvojenosti. Najbrž imamo nekateri zaradi tega večjo željo po drogi, kot ostali (saj je z rugimi boleznimi enako – več ljudi v tvojem kolenu, ki je imelo kakšno bolezen, večja je možnost, da za njo zbolimo tudi mi – meni se sliši to logično) ali pa se je lažje navlečemo ali pa zaradi nekega neznanega vzroka ne moremo opustiti. Ker recimo, jaz poznam mnogo mojih kolegov, ki so začeli enako kot jaz, smo se ga skupaj omamljali, na to pa so enostavno prenehali (“ni sem jim več dalo”) a nekateri pa nismo. Kaj je zdaj tisto, kar nas tako razlikuje? Mislim, da ni to samo odgovornost, želja po normalizaciji, … nekaj je še tu, na kar ne moremo vplivati. Poznam en primer fanta v moji soseski, ki mu ja zdravnik rekel, da je možnost, da umre če poje še en exstazi (ker je imel že resne okvare notranjih organov, zaradi droge), ampak ga ni to ustavilo niti takrat, ko je že tretjič ležal na bolniški postelji in skoraj umrl, ko so mu starši zaradi tega delali samomor, tip še vedno pada globje… in vsi po tihem čakamo, kdaj bo zazvonil telefon in ti bo na drugi strani rekel glas nekega znanca: čuj a veš, da je “marko” umrl! (tu ni vprašaj, ampak klicaj – in to je to (fant je star 17 let)).
Formule kdo bo postal drogeraš, zakaj in kako to preprečiti NI!