Alkohol
Pozdravljeni,
imam težavo in bi potrebovala kakšen nasvet. Moja sodelavka je zasvojena z alkoholom, kar vpliva na njeno delo in na odnose med zaposlenimi, saj nismo velik kolektiv. Glede na to, da sem ji nadrejena, bom verjetno jaz morala sprejeti določene ukrepe.
V službi nikoli ne pije, niti takrat ne, ko drugi nazdravimo kakšnemu rojstnemu dnevu ali novemu letu. Vsako jutro pa dobesedno smrdi po alkoholu, obnaša se nemogoče. Vpije na vse sodelavce, razen name. Oblečena hodi v enih in istih oblačilih cele tedne. Naredi vse kar ji naročim in še več, moti me pa ta njen odnos do drugih, ki kvari delovno vzdušje. Zgodi se tudi, da se obnaša kot da ne bi bila “čisto pri sebi”. Ko pridejo poslovni partnerji včasih daje pripombe, ki res niso umestne. Sicer poskusim to obrniti na hec, a vedno ne gre.
Zdaj pa k vprašanju. Ali prositi kakšnega zdravnika, da se pogovori z njo ali naj to storim sama? Ne vem, če sem se sposobna z njo sama pogovoriti. Bojim se njene reakcije, saj bodo takoj prileteli očitki, da v službi ne pije. Živi sama, tako da pomoči od njene družine ne morem pričakovati. Pooblastila imam za vse, pa mi ne gre, da bi jo kar odpustila. Mogoče ima kdo nasvet, kako naj pristopim k vsemu temu?
Lp
Spoštovani!
Niste v zavidljivi situaciji, vendar mislim, da boste ravno vi morali narediti prvi korak in se pogovoriti z vašo podrejeno. Pri zasvojenih je zelo pogosto, da se odločijo nekaj spremeniti (iti na zdravljenje), ko jih v to nekaj ali nekdo dobesedno prisili. Včasih je ta “prisila” partner, starši, kakšno kaznivo dejanje, zapor…ali pa služba. Na dolgi rok boste z ultimatom, ki ji ga boste postavili naredili nekaj dobrega, kratkoročno pa lahko pričakujete zamero. Mislim, da je zelo pomembno tudi to, da delavka ve, da se po zdravljenju lahko vrne nazaj v službo. Srečno!
Pozdravljeni,
hvala za nasvete. Ne gre samo za kolegialnost, vendar nisem ravno za to, da ne bi vsaj mi sodelavci poskusili karkoli narediti. Sama razmišljam tako, da če bi jo enostavno odpustili, to lahko pomeni, da bi ženska ostala doma in se utopila v alkoholu. V prvi fazi sem zdaj prosila zdravnico, da se bo pogovorila z njo in da bo ona ocenila ali je pripravljena na zdravljenje ali ne. Bomo videli, kakšna bo reakcija. Vsekakor smo ji v službi pripravljeni pomagati in dokler ni bilo vmes alkohola, je bila prijetna in vestna sodelavka. Upam, da nam bo njej in nam uspelo, ker smo si menda že predolgo časa zatiskali oči, da bo bolje samo od sebe.
Lp
Ne vem, če razmišljam prav – vendar nekomu ne moreš dati odpovedi zaradi zasvojenosti, ampak zaradi neopravljanja svojega dela. To pa naj bi bila mukotrpna zadeva nekomu dokazati, da delovno ni uspešen.
Sploh pa ne vem kako je z kontaktiranjem osebnih zdravnikv glede zaposlenih. To je poseganje v intimo – kaznivo.
In če v službi ne pije in svoje delo opravlja…………….
Na vse napisano je bolje da se pogovoriš z njo na štiri oči in izvedeti vzrok………….in se ne ven mazat z raznimi posredniki.
Spoštovana Loti,
če bi ji imela namen dati odpoved, bi jo že dobila. Če ne odpoved, pa vsaj premestitev, ker dela ne opravlja kvalitetno. Človek, ki ga celo popoldne in večer pije, zjutraj sigurno ni sposoben dela opravljati kvalitetno. Dejstvo je, da v službi ne pije, kako pa opravlja svoje delo, je pa druga stvar. Vsi moji poslovni partnerji srečajo najprej njo, preden stopijo v mojo pisarno. Žensko, srednjih let, ki si po dva do tri tedne ne umije las, hodi v enih in istih oblačilih cel teden v službo, ki zaudarja po alkoholu, da o njenih neumestnih pripombah sploh ne govorim. Pa o njenih klicih na moj GSM pozno zvečer, ko je že skoraj utopljena v alkoholu in zjutraj niti ne ve, da me je klicala. Ne najde prijazne besede za nikogar v kolektivu, to pa zame ni odnos, ki spodbuja k delovni uspešnosti. Sodelavci se pritožujejo in to upravičeno.
Zdravniki so zato, da pomagajo. Jaz ne potrebujem njegove ugotovitve, ker jo poznam. Upam, da ji bo zdravnik skozi vidik zdravja pokazal pot iz zasvojenosti. Vem samo to, da sta se pogovorila. Posegati v njeno zasebnost nimam namena. Mogoče imate prav, da se mažem ven s posredniki. Enostavno ne vem, kako naj pristopim in kako naj rešimo to stvar. Na nek davni namig o preveč popitem alkoholu, se je diplomatsko izvila. Jaz nisem usposobljena za reševanje takšnih težav, niti si nismo tako blizu, da bi se o tem lahko pogovorile kot kolegica. Ultimat bom postavila, ko bo to zadnja možnost. Če pa mi daste nasvet, kako bi to lahko drugače rešila, vam bom zelo hvaležna.
Pa še nekaj. Če bi mislila, da ne potrebuje pomoči in če bi mi bilo vseeno zanjo, se ne bi obrnila na forum.
Lep pozdrav!
Moje izkušnje:
Alkoholik potrebuje za zdravljenje zunanjo pomoč, ali svojo moč za dosego uspeha. Svojo moč lahko aktivira z nekim zunanjim dražljajem. Torej iz družine ali službenega okolja.
Smatram, da moraš pred vsemi drugimi ukrepi navezati “osebni-službeni” stik z prizadeto in ji povedati tvoja opažanja…..po nekem času pa se lahko igra začne, njena oz. tvoja.
Ona potrebuje pomoč in za to bodi dobra, odprta, vloži nekaj truda v njeno zmago. Poznam in preseneča me ogromno pozitivnih rezultatov.
Najdite trenutek, ko bo vsaj malo dojemljiva za to, kar ji nameravate povedati. Najbolje kakšno jutro, ko pride trezna. Odsvetujem ta pogovor popoldan, saj bo takoj po službi utopila v pijaci vse, kar ste ji povedali.
“Spoštovana sodelavka,
Dobro opravljate svoje delo, prav tako je vzpodbudno, da med delovnim casom ne pijete, vendar pa se veckrat opazi, da pridete v službo še opijanjeni od prejšnjega dne. Prav tako ste takrat precej neurejeni in od vas se širijo neprijetne vonjave.
Ker ste dobra delavka bi nam bilo žal, da bi vas izgubili, vendar pa vas na trenutnem delovnem ne morem obdržati, saj k nam prihajajo stranke in, odkrito povedano, so opazile vašo neurejenost in jim je neprijetno. Zato je moja dolžnost, da poskrbim, da delo v firmi ne trpi zaradi vas.
Cez en teden se prosim oglasite pri meni, da se pogovoriva, kakšno delo bi bilo za vas primerno, saj je jasno, da na obstojecem delovnem mestu ne morete ostati. Prosim do takrat premislite in se mi oglasite, drugace”
Pomembno, ne uporabite besede “CE” v svojem govoru. Stvar mora izgledati tako, kot da je vaše mnenje že ustvarjeno (da je ona alkoholik). Ne uporabite nobene grožnje, pa naj bo še tako mila (besedne zveze “drugace”, “ali pa”). Na kakršna koli njena nadaljnja prigovarjanja ji povejte, da si naj vse argumente pripravi za naslednji sestanek in da se bosta takrat pogovarjali.
Prav tako bi bilo koristno, da bi uporabili še kak pritisk iz druge smeri. Npr.
“Poklical sem socialno službo, tekom tedna boste dobili poziv, da se pri njih oglasite, od njih bom dobil oceno, kakšno delo je za vas primerno in ali se vas še izplaca imeti zaposleno. Prav tako bodo ocenili, ali ste še sposobni, da obdržite otroke, ali ne”
Mnenje pravne službe tudi koristi: “Preveril sem pri pravni službi, da vas lahko prezaposlim na drugo delovno mesto brez predhodnega obdobja.”
Ce je možno, vkljucite še moža. Ce je mož za igro (in ozdravitev žene), bi mož še isti dan prišel na dan z: “Draga, imam te rad, ampak tako s tabo ne morem živeti, klicali so me iz službe in kaže, da te bodo odpustili. Zadnje case vidno propadaš in tako unicuješ tudi mene. Odlocil sem se, da se naslednji teden odselim in vzamem otroke s sabo. itd..”
Skratka, sama mora ugotoviti, da se ji bolj splaca sebe urediti, kot pa utrpeti vse posledice, ki so se (naenkrat) na njo zgrnile. Vecji šok, kot bo v danem trenutku doživela, vecja je verjetnost, da se odloci za zdravljenje.
Pa veliko uspeha.