Ponosna sem nase
Moja zgodba pa bo za razliko od vaših nekoliko drugačna in sicer…..
Ko sem prišal v najstniška leta, se je okrog mene marsikaj dogajalo…. kajenje, pitje alkohola, trava…. bilo nas je pet punc, ko smo skupaj hodle v diskače in norele, uživale… skratka lepo se imele, dokler si niso zaželele še bolj norih zabav in bolj norega lifa.. seveda brez trave in nadaljnjih pripomočkov niso videle boljše zabave….. začele so zbirat denar za travo in pušile ko zmešane, razen mene, takoj so me izločit hotle, a nekako smo bile preveč povezane, da so mi “odpustle” da nisem takšna kot one, nekaj časa jim je bila trava premalo…. hotle so več…. in tako so poskusile, kot vam je vsem znano, vrtele so se v začaranem krogu, pustile šole, zabluzile, tavale okoli, razen mene….
Še vedno smo veliko hodle skupaj ven, predvsem mi je bila grozna neka beznica, kjer so se narkiči zbirali in zadevali sto na uro, vsi okoli mene, a le jaz ne….. vsi so me prepričevali da je noroo, naj vsaj en šus probam, vendar ni jim uspelo, le meni je, s trdno voljo in trdno postavljenim ciljem, da si jaz ne bom uničila življenja mi je uspelo, danes lahko zakričim na ves glas, da sem prekleto ponosna nase, da mi je to v življenju uspelo, pa ne samo to, še marsikaj.
Danes, po tolikih letih imam dobro službo, visoko izobrazbo, krasnega moža, sem mati zelo lepe in pridne hčerke, za katero upam da ji bom dober zgled!!!
Skratka dragi moji, velikokrat vas berem in mislim na vas, sporočam vam samo to, da se vse da, a le s pomočjo res dobre in močne volje….
Držim pesti za vse vas, da vam bo nekoč uspelo…… in da boste v življenju našli to kar iščete, predvsem pa da boste srečni….
lep podzrav,
R.
Sodeč po povedanem lahko rečem, da te je nekaj vseeno gnalo v skušnjavo, če tolikokrat omenjaš močno voljo in trmo. Ti si se odpovedovala, namesto da bi pač šla mimo tega.
Tolikokrat sem že bil v taki situaciji, kjer sem bil izjema, ampak nikoli nisem niti za sekundo pomislil, da bi spremenil situacijo. Pa nobena močna volja ni bila potrebna. 😉
Čestitke, rosandica!
Tudi sama sem imela v sr. šoli precej hudo družbo in, kot pravi Kemper, bila velikokrat v taki “skušnjavi” (kot jo imenuješ sama), ampak nisem pomislila, da bi ji podlegla.. Moram pa rečt, da me je družba na nek poseben način zelo spoštovala. In to sem cenila pri njih.
Tu ni bilo vprašanje močne volje.. Le če bi me mikalo, kot je očitno tebe, bi jaz sigurno kaj sprobala.. Pa me ni.
Zdaj sem študentka, pa dlje od konoplje v svojem življenju nisem šla. Mislim, da nikoli ne bom.
Tudi meni se ne zdi neka težka scena reči ne. Vendar to polagam na občutek varnosti, pripadnosti in podpore, ki mi jo je dajala družina ter dobri prijatelji. Omamne substance me niti nikoli niso privalačile na nek poseben način.
Bolj me je skrbelo to, kako hitro si lahko uničiš življenje, ki je do sedaj bilo čisto znosno, z svojimi ups and downs.
Morda se mi je zdela ta scena po svoje nekako magična. celotna narko scena me spominja na grško mitološko zgodbo o potovanju mimo siren, ki so tako omamno pele, da so vakega zavedle na čeri. Nihče se jim ni mogel upreti, ki jih je slišal, razen Odiseja, ki je bil privezan na drog, da jih je lahko poslušal. ne vem zakaj, vendar me zares spominja na to.
In to si hotela povedati tu, ker…??? Forum je za tiste, ki imajo z drogami težave, jih imajo njihovi svojci ali pa samo rabijo informacije in ne za to, da vsak lolek lahko pride povedat, da on je pa drugačen.
Brez zamere, ampak tema ne spada sem ampak bolj v kakšen čvekalniški forum kjer ti bodo zaploskali.
Življenja si ne furam v BZ, ker mi gre kar dobro. Slabe vesti pa tudi nimam, ker mi je ta izkušnja kvečjemu pomagala postati boljša oseba. Jaz sem ponosen.
Ti bodi ponosna nase, na svoje otroke in svoje dosežke, ne na nekaj česar nisi naredila (če čebula ne bi imela če…..).
Pa nisem mislil nič slabega (nestrpnega). Bodi srečna še naprej 😉
srce, malo se zamisli, ponosni so lahko tisti, ki jih nikoli ni niti zamikalo, ti si na istem kot mi. tudi mi se upiramo, samo, da ti niti ne veš čemu se upiraš, samo pač veš, da ni dobro. ne vem zakaj si zaradi tega tako ponosna, raje se še bolj pazi, ker bolj zgleda, da se ne boš več dolgo upirala, res se pazi, nikoli ne veš kaj vse se še lahko zgodi.
upam zate, da ti bo uspelo če naprej….
dej si malo bolj natančno preberi njeno zgodbo, sej nikjer ne piše, da jo je ZAMIKALO, pač pa da ji je uspelo se branit pregovarjanju drugih, ne vem zakaj toliko polemike v čisto drugo smer, jaz sem pa vesela zanjo da ji je uspelo, kolikorat beremo in slišimo, da je ravno družba tista ki nas je zavedla oz. pripeljala k temu, vsaj mene je frendica: pa dej probi, pa dej probi… pa se je začelo in sem že lep čas ravno zaradi tega na metadonu…
iskrene čestitke za ta uspeh in hvala za lepo zgodbo, upam da tudi meni nekoč uspe… in še nekaj, res si lahko ponosna
glej, saj ne gre za to, da jo je zamikalo, ampak že samo dejstvo, da se je mogla branit, ti da za mislit. vse je vedno v tebi, družba je samo tista, ki ti nudi možnost…. moj kolega je bil večkrat zraven, ko smo se ga zadevali, pa mu niti na kraj pameti ni padlo, da bi sodeloval, niti mu nihče ni nič ponujal, ker je blo jasno, da ne bo….
ni tvoja kolegica kriva, v tebi tiči razlog zakaj…. ona ti je bila samo možnost, ki si jo izkoristla….