Jst sm narkoman. Sm bogi revež.

Iz svoje izkušnje naj povem, da te zelo lahko preslepijo, še posebej če jih imaš rad. Če se trudiš z njimi. Če jim pomagaš. Saj ne vidijo in ne cenijo tvoje pomoči. Oni vidijo samo to, da si grd, nesramen, ker jim ne pustiš do tega kar bi radi. Njim je vseeno za vse, samo za drogo ne. In tudi pretvarjati se znajo, zato da bi prišli do droge. In to neverjetno pretvarjati, hoditi v službo in biti pridni in delati, ker vejo, da bodo tako dobili denar, ki jim bo omogočil to kar si želijo. So kot ene pijavke, obesijo se na nekoga, da od njega dobijo denar za osnovne stvari, za preživetje, ko pa še tega ne morejo več jim je pa itak vseeno za vse, samo da imajo oni drogo. In krivijo vse druge za to da so narkomani – družino, okolje, situacijo, službo, stres; Vse je krivo samo oni ne. Ker ne znajo prevzeti odgovornosti za svoje življenje. V svoje težave vpletejo celo družino, prijatelje, vsi jim lahko stojijo ob strani, jim pomagajo ampak oni tega ne vidijo, ker oni rabijo drogo in vsi ti ljudje jim samo preprečujejo, da bi do droge prišli. Vsi ti pomočniki so samo ovira do droge in potem si izmišljujejo poti, da bi se jih rešili in uporabijo vse in preizkušajo kaj deluje – obljube, grožnje, tepež, kričanje, apatičnost, karkoli in v momentu šibkosti jim lahko nasedeš, še posebej, če si njihova mama, dober prijatelj, punca. Najbolj izkoristijo in ponižajo svoje najbližje, ker ti jim pustijo. Ker jih imajo radi. Ampak vsega tega kar najbližji storimo za njih oni ne cenijo, ne spoštujejo, ne opazijo. Droga. Droga. Droga. Vi ste krivi, da ne pridem do droge. Ko vas jebe. Ja to so narkomani. Oni nič krivi, oni rabijo samo drogo in oni bi radi, da jim damo denar in jih pustimo pri miru in jih prenašamo, ko so v krizi. To je za njih idealno življenje. Kaj njih briga, če mi zaradi njih trpimo. Zakaj potem nas tako zelo briga za njih. Njih namreč očitno ne briga za nas. Če bi nas lahko posnifali ali pa dali v žilo potem bi jih mogoče že bolj zanimalo. Ja ja to je bolezen. Najlažje je reči, to je bolezen in vse odgovornosti prenesti na bolano stanje. Jst sm narkoman, sm bogi revež. Najbolje, da začnemo zbirati prispevke za uboge narkomane. Da si bodo ubogi reveži lahko privoščili najosnovnejše kar rabijo za življenje; drogo seveda. Droga jim da vse, mi jim ne moremo dati tega. Saj res kok smo mi vsi; družina pa prijatelji pa vsi glupi, zakaj se še mi ne zadrogiramo. Joj kok bi blo potem vse lažje. Mami zakaj mi za zajtrk namesto čokolina ne postrežeš heroina? Joj mami veš kaj se mi je zgodilo! Od heroina sem odvisen. Čisto po nesreči se je zgodilo. Obljubim, da ne bom več. Priden sinko. Sj ti verjamem, da ne boš več. No enkrat sm ti verjela. Več ti pa ne bom. Sj mi ni treba. Ker te ni več. Amapk jst res ne vem, kaj to pomeni biti odvisnik. Nimam pojma kok so narkomani bogi, reveži. Smilit se nam morajo. Poskrbet moramo za njih.

Se popolnima strinjam s tabo,začaran krog.

Malenka, kako pretresljivo pisanje. A zelo, zelo resnično, življensko.
Ali mogoce iz njega prihaja zelja po pomoči, iščeš osebo samo za pogovor, javi se, veliko nas je ki smo te kalvarije dali skozi, moramo si pomagat, skupaj bomo močnejši.

Pišeš:
Ubogi narkomani, treba jim je pomagat …

Kdo pa pomaga nam staršem, ki smo leta in leta poskušali otroka ki je zapadel v drogo, spravit na pravo pot, kdo nam bo poplačal vse neprespane ure, vse strese in žalost, pa bolečino v srcu …
Ne, ne rabimo plačila, starševska ljubezen naredi vse brezplačno.

Po petih letih boja z drogo, smo nekako “zmagali” (otrok se dve leti nahaja v Komuni in je zelo v redu), a še sedaj si nisem na čistem kako gledam narkomane, najraje bi jim vsem po vrsti zavila vrat, po drugi strani pa si rečem, ko si v puberteti res nekako drugače funkcioniraš, hočeš se razživet, nekateri si upajo malo več … in že si noter. Takim bi rada pomagala, a veliko jih noče pomoči, saj vsaj na začetku zelo uživajo.
In država jim stoji ob strani z metadonom, leta in leta jih s tem “zdravilom”samo brezplačno podpiramo v njihovem uživanju, TO PA ZELO, ZELO SOVRAŽIM.

Narkoman je v bistvu res en velik revež, a ko ugotovi da je že odvisen in noče pomoči, potem pa naj gnije na cesti, MI MU NISMO DOLŽNI POMAGAT, TO JE BILA NJEGOVA OSEBNA VOLJA. Veliko je bolnih ljudi, ki leta in leta čakajo na slikanja, na zdravljenje, a niso bolni po svoji volji.

Kako pretresljiv stavek: Mama namesto čokolina mi prosim postreži heroin, saj če bo šlo tako naprej, bomo res morali otrokom za zajtrk “kuhat” heroin. Le kam pelje ta svet???

kaj nj ti rečm,tko pač je,droga ma takšen močan vpliv,tako vse lepo in popolno takrt čutš..zamisl si kako bi ti blo cel življenje živet zadet,da bi bil že prirojen zadetek in ne bi rabil drog..

No, da se še jaz oglasim…

Meni je uspelo enega fanta, narkomana spraviti na pot dokončnega ozdravljenja…ampak samo zato, KER SE JE SAM ODLOČIL, DA SI ŽELI TO!!!
Jaz sem bila samo zraven, s srcem, telesom in dušo…ukvarjala sem se ljubiteljsko in “nekaj profesionalno” s psihoterapijo….za mene je to vse skupaj bil izziv…moram povedati, da sem pa osebnostno “trdno na tleh” in nisem imela izkušenj z uživanjem kakeršnekoli “sumljive substance” (ne kadim, ne uživam alkohola, tablet za glavo, sladkarij…NIČ) …to povdarjam zato, ker menim, da je zelo pomembno da spoznamo, da drugi ljudje okrog nas slišijo tisto, kar mislimo in ne kar govorimo…

da vam ga opišem……hmmmmmmm…kratka frizura in zeeeeeeeelo razredčeni lasje; same kosti, ki štrlijo povsod in nič mišic; nič maščobe; na videz star le 12 let pa čeprav jih ima čez 22; popolna zaprtost debelega črevesja; bruhanje samo na misel, da bi redno užival hrano; zobje škrbasti; ne ve, kaj bi rad in kaj ne; čisto brez življenjske moči in huuuuudo zaspan;koža siva; noge od gležnjev LEDEEEEENO mrzle,bele; zenice razširjene v krizi, od metadona hudo zožene;preplašen pogled, kot da ga bo vsak trenutek lev pojedel; veliko domišljije in sanjarjenja prepričan, da edino tako lahko ima nekaj, kar si zaželi….

Prvo sem zahtevala postopno zmanjševanje Metadona (vsak teden za 1,00 enoto do vrednosti 1,00 enote in potem začetek zniževanja za 0,10 enot manj /zdravnik te metadonske ambulante me je okregal, da se vtikam v njegovo delo in da je le on kompetenten za zniževanje količine metadona/), redno delo, telovadbo, zabavo, ljubezen, seks, prijateljstvo, dovolj spanja, večkrat na teden odhod v trgovino in nakup hrane, ki naj bi mu bila všeč, odhod na izlete in toplice, gledanje filmov… ufffff… resnično, učiš ga življenja in to moraš početi 100%…ne polovično…
Zraven sva se veliko pogovarjala…preteklost, sedanjost, bodočnost…. razvojna psihologija, vpliv staršev, kultura, tradicija….

Ko je količina Metadona dosegla nivo 0,10 enot in to smo držali 3 tedne, sva se na svojo roko odločila, da greva na naslednji korak – popolna abstinenca. Zdravnik in sestra sta nasprotovala temu.

Odšla sva za prve 4 dni v toplice in druge dneve nadaljevala doma. Imela sem pripravljene velike količine lekadola, bonifena, nalgesina, persena, hove…olje za masažo….veliko se je te prve dni kopal v topli vodi in tuširal…seks je bil neizogiben (najmanj 10x na dan), ker edino tako sva lahko sprožila naval endorfinov in vsaj začasen občutek ugodja….lačen je bil, pa jesti ni mogel….še kajenje se mu je uprlo…nočno potenje in občutek, da bo umrl…objemala sem ga, grela ledeno mrzle ude, masirala, spodbujala in prepričevala, da mu bosta dva lekadola in en bonifen pregnala vse bolečine… huuuuuuuuuuudoooooooooo…..pa sem vseeno vztrajala….

in nenadoma………deveti dan………čudež……..zbudil se je nasmejan, popolnoma umirjen s prošnjo, da greva obiskati njegovo babico……smejal se je……vsi so opazili……NAJHUJŠE MORE JE BIL KONEC!!!!!!

……….

Od takrat je minilo že dve leti……imela sva obdobja velike želje po alkoholu…….kadil je velike količine cigaret….bil občutljiv na pojav polne lune in mlaja……občasne driske in občutka utesnjenosti………

pa ni popustil……še vedno je čist……

uredil je popolnoma osebno življenje……vrnil vse dolgove na banki (skoraj 2 mio sit), dobil stalno službo, v kateri velja za najbolj pridnega (nič bolniške, veliko nad-ur, kvalitetno delo), kupil dober avto in že razmišlja o motorju naslednje leto (točen načrt stroškov opreme, izpita,nabave motorja)…nakup stare hiše in zemljišča skoraj realizirano… skrbi za osebno urejenost (frizura, posebna brada,fitnis,mazanje telesa z otroškim mlekom…)…uri spomin z branjem in učenjem…letos vpis na univerzo…

……..

Sam trdi, da se na pot narkomanije ne bo vrnil, ker je to za njega najbolj boleča izkušnja….če bo kdaj imel kakšno krizo, ki mu bo zopet vsilila občutek nesmisla življenja, pa bo rajši postal alkoholik…..
Pove tudi, da narkoman uživa v blaženosti heroina samo na začetku….potem je bilo samo iskanje tega začetnega “fleša”, ki pa se nikoli več ne zgodi…..in ve, da se ta lepota nikoli več ne bo zgodila tudi če znova začne, tako da je nesmiselno poskusiti zopet vse….

mislim, da je zelo iskren…in to je resnica…….

…….
Uspelo mu je, ker se je sam odločil za ozdravjenje….meni je lahko zaupal….jaz sem bila iskrena do njega 100% in pri svojih zahtevah nisem popustila…
jasno sem mu dala vedeti, da če bo kadarkoli zašel na to pot odvisnosti, ne bom z njim…in to tudi mislim….cel svet je lahko naš in doseževa lahko prav vse, kar si želiva, brez odvisnosti…… edino, kar je bilo meni pomembo = da ga naučim, da se zna modro spopadati s težavami in da prav vsak problem ima več možnosti rešitve….drugo pa je vse steklo samo…

Še veliko imava za delati…skupaj in vsak za sebe….

Osebno mislim, da je najhuše že mimo.

Veliko sreče in poguma želim vsem, ki ste se odločili za POT ŽIVLJENJA…

Nekdo

ja tko je.. ko kadiš, čvakaš, snifaš si v tem, in rabiš minimalno 4 jointe na dan, parkrat na teden še manjšo lajnico speeda da zdržiš v šoli in z učenjem, čez vikend se število jointov še podvoji, alkohol zraven tud pa gobe al pa koka, eji za na party..rejvarska scena.. nasledni dan pa čiliranje, spanje ob jointih. pa prideš v nedeljo domov. in si v glavi še vedno čisto zblojen, ti flešira si paranoičen, maš izpade, rabš nekaj da nardiš nalogo, se naučiš za test te nič ne pomiri speed de še bolj razdraž, vprašaš za horse.. in padš not. kar dobiš za malco in prevoz, telefon daš za drogo, dilaš travco, eje, in vso mehko drogo med odmori.. dokler še.. čez čas hodiš od po blokih in se delaš da zbiraš prostovolne prispevke, izvajaš kraje v trgovinah, izsiljuješ za denar. in tko naprej. tko pač je. to vsak k horse proba doživi, če ne prej pa kasnej, še vsak kolega k sm jih mel k so bli na tem mi je isto zgodbo povedu.. identično. mam srečo da nism probu tega z njimi. kako lahko nekomu k je na horsu in je čist konc pomagaš? daruješ mu nekaj trave, kadi naj joint za jointom, dobi naj si pomirjevala, spije čimveč vode, dela vaje za pomiritev, nekje v naravi delč stran nej bo, kjer ni horsa kjer ni ničesar samo travca, pomirjevala svež zrak in voda. to je edino kar takrat potrebuje. pa če še ni na igli po pobegnu nazaj, magar peš bo šou pa če ma dva dni za hodt pa bo šou. če je sam na foliji bo še mogoče zdržal. kaj bi naredu če bi zvedu od kolega da je na igli? težko vprašanje.. najprej bi mu probal vtepst v glavo da je čas da s tem zazmer prekine. na kak način? nevem.. zlo bi premislil, preden bi kaj povedal. poiskal bi mu čimboljšo strokovno pomoč, in ga skušal odvesti tja. a je še kakšna druga možnost? če je samo na foliji si lahko pomaga s pomirjevali ali travo.

prvo kot prvo morem povedati da tebe oseba NEKDO,spostujem iz dna srca ceprav te ne poznaam,ampak zaradi tvojih dejanj s katerimi si svojemu fantu pomagala skozi vsaj po mojem cez naj tezje obdobje njegovega zivlenja.ce bi bilo na tem svetu vec taksnih oseb kot si ti in se majhni kopici tebi podobnih,bi na tem svetu bilo dosti vec ozdravljenih odvinikov!!!
morem povedat da sm biu tudi sam odvisnik od heroina,ozival sem ga kar nekaj casa.
lejte sam sem spoznau da s tem ne bom priseu nikamor in imel sem mocno zeljo po tem da bi se ga ocistil.
sprva sm se ga probal ocistiti sam brez nikogarsnje pomoci,kar mi je sicer ospelo ampak po pricakovanjh sem po zelo kratkem casu zabredel nazaj.
tako da spet smo tam zelja je se vedno mocna sam kaj narediti sedaj?no tako sem se obrnil na starse in “prijatelje”.reakcija je bila na zalost cisto nasprotje kakersna sem upal da bo!kar naenkrat sem postal najvecji izmecek da se so tak vedli da iz mene nikoli nic nebo,skratka vse sem biu samo clovek ne!in vsa volja ki sem jo imel do resiti se heroina in se posebi nacina zivlenja ki te heroin povlece v njega,je kar naenkrat zbledela,nadomestili pa sta jo dve opcije iz strani starsev komuna al pa ostanem brez strehe nad glavo!no in tako kot bi pomoje vsak narediu sem tudi jas in odseu na zdravljenje.ampak seveda pod prisilo in dejansko brez prvotne zelje po spucanju kakersno sem imel prej!in nazalost spet ista zgodba,po parih mesecih zdravljenja so me starsi sprejel nazaj domov.
biu sem cist od heroina kar nekaj casa,med tem casom sem spoznau punco ki sma zdaj ze kar lep cas skupaj in moram recit da se ob njej pocutim najsrecnejsi moski da imam tako osebo v svojem zivlenju,in 100% tvoj fant NEKDO je istega mislenja!!!dobro gremo nazaj:)!nevem kaj naj recem,se zdej se tepem po glavi ko se spominjam ampak realnost je pac taksna.zopet sem padeu v isto drubo in se predn sm se zavedu sem zopet zagreznil nazaj!pred punco mi je se nekaj casa uspevalo skrivat,ceprav sem ji hotel vse priznati jo prosit za pomoc ampak na prejsne isksnje si nisem upal,se posebi pa to da bi jo izgubiu!ampak kar kmalo(HVALA BOGU)ji je postalo vse jasno!tako da mi ni preostalo nic druga ko da sem ji vse priznau!in SOK…vse kar mi je tisti trenutek rekla(tega nebom nikoli pozabiu,bog mi je prica!),da me ljubi in da ce je moja zelja se res za vedno resit tega da mi bo vsak trenutek stala ob strani!!!in lejte da nebom na dolgo.lejte bilo je tesko,morem priznati ampak ni ga zdravljenja ni dobene prisile ki bi bol pomagala kot to,da imas mocno zeljo in osebo ki ti bo res stala ob strani in ti pomagala skozi vse teske trenutke tega obdobja,in verjemite mi da se doskrat sam oprasam da ce bi jaz biu zmozen nuditi toliko podpore in pomci,ce bi bil jas v njeni kozi tisti cas!in sedaj sem cist ze 15mesecev in 12dni in morem recit da v mojem zivlenju ne recem da ne bom pomisliu na heroin,ker to me bo verjetno spremljalo celozivlenje,ampak po njeni zaslugi imam sedaj tako mocan karakter,da neglede na to kar bo prislo v moje zivlenje HEROIN 100% ne!tako da NEKDO in vse ostale osebe s taksnjo osebnostjo in karakterjem,vedite da vas vse spostujem in cenim z vsem srcem!!!ostalim pa ce zelite pomagati svojemu znancu,partnerju,sorodniku….,ce vidite da se res zelijo resit taksnega nacina zivlenja ne zanicujte jih in jim vsiljevat odlocitve,kr clovek bo naredil vsako stvar do konca sele takrat ko se bo za to sam odlociu in imeu okoli sebe ljudi ki mu bodo vedno stali ob strani!!!lep pozdrau osem pa vso sreco tistim ki si trudite spustiti v zivlenje brez drog,in vsem tem ko vam stojijo ob strani!!!

Ko sm prebarala zgornji post so mi samo solze začele lit..lepo je da si hvaležen in da nas spotuješ,ker stojim ob strani svojemu fantu če leto dni odkar je spet začel,bil je dolgo časa čist…on je moja ljubezen in mu bom pomagala vsak dan.hvala za vse besede!

ja svoji punci pomagam že slabo leto pred tednom dni pa je prišlo do recediva….
tko da po pravici povedano (men je film dobesedno poču) nism mogu vrjet ker je šlo tko dobr…skori sm že obupu …. vendar se bova borila naprej pomaga pa nama projekt človek …..VRJAMEM V TO DA NAMA BO USPELO….. bo pa vrjetno še dolga pot…..

HVALA ZA VSE, KI DELITE SVOJE MISLI!!!

LEP POZDRAV

Pozdravljen jerry85 !

Zanimam se, v kateri ustanovi ti je uspelo premagati odvisnost. Tvoj z veliko zapis, (HVALA BOGU), mi daje vtis, da si se dobesedno srečal z njim, da imaš izkušnjo žive vere, da si spoznal od kod prihajaš, kam greš, kako to da obstajaš…
Zelo občudujem tvojo pripravljenost za prispevek in pomoč drugim.
HVALA TI ZA VELIKODUŠNOST!

Sicer pa moje mnenje skozi svoje izkušnje in izkušnje drugih je, da nastopi odvisnost od alkohola, droge, TV-ja, računalnika, sexa…, takrat, ko človek zgublja smisel svojega obstoja, ko se začne smiliti sam sebi, ko ne spoznava svojih dragocenosti nad katerimi bi se lahko veselil in jih užival,…
Zagovarjam, da je treba narkomane upoštevati – nanje gledati tako kot si zapisal, saj le tako bo spoznal, da je le vreden dobrega, da lahko doseže svobodo, da še le ni vse zapravljeno, da je nekdo, ki stavi nanj…da se splača odločiti se za se.
Mir in dobro ti želim.

Toda kako dopovedati eni zasvojeni osebi, da verjameš v njega, da ga ne obtožuješ, ampak da mu želiš le pomagati do boljšega življenja, če ne verjame nikomur razen svoji družbi????

Jana .z
Pri zasvojeni osebi je logika obrnjena dobesedno na glavo.
Nič mu dopovedovati, kratki stavki. Kratki jedrnati stavki. Se peljete v avtu, poslušate glasbo, ki jo vi določite, če gre za sina ali hčer – ( mu ne perete perila, v enem stavku, največ dveh ga le spomnite, da ga lahko naučite to delati. Zajtrk si naj sam pripravi, sicer ga pustite lačnega… Zvečer določite ko ni računalnika, TV-ja… sicer izklopite fit… Dejanja so pomemna, po dejanjih bo spoznal slej ali prej, da mislite resno to kar govorite in , da mu ni druge. Sedaj ne vidi slabosti zasvojenosti, naj spozna, da kot zasvojen ni zmožen dostojnega življenja. Nič ne delajte namesto njega.
Sicer pa če mi konkretno opišete primer, se bom poskušal potruditi biti še bolj konkreten.
Glede ne obtoževanja, glede upanja v na videz tako brezupen primer…
Mir in dobro vam želim.

Pred nekaj meseci me je pustil fant- bivši narkoman, češ, da preveč pritiskam nanj. Želela sem si samo enega normalnega odnosa in sem daleč od neke zatežene punce. Bili so dnevi, ko me je poponoma ignoriral, me podil, poniževal, predlagal naj si najdem koga drugega za sex…. v isti sapi pa govoril, da je iskal tako kot sem jaz in da si z mano želi otroke. Vsa slaba počutja, strahove, neodgovornost, ,…vse je preložil name. Jaz se seveda nisem razburjala, ker sem vse poskušala razumeti, čeprav v sebi sem se lomila na koščke. Sledilo je, da nimam nobenega samospoštovanja, da ne prenese mojih izpadov, da sem posesivna (vprašala sem ga samo kako je potekal njegov dan),… itd itd. Zdaj 4 mesece kasneje se nekako pobiram. Res sem ga ljubila, on pa me je zdrobil na prafaktorje in jaz sem krivec za vse. Boli me kar bom napisala, a preklinjam dan, ko sem stopila v njegovo sobo in se zaljubila na prvi pogled.

Kaj si vendar vidla na njem?
Težka izkušnja, kajne?
Sicer praviš bivši narkoman, ampak takih izpadov najbrž ne bi imel če bi bil ozdravljen?!

Nisi pa edina, ki ima take izkušnje. Malo sreče pa bo šlo na bolje.
Te pa čist razumem, da se obremenjuješ s tem, da si se trudila povsem zaman in sebi povzročila mnogo bolečin.
Drži se.

glej jst sm z bivšo punco k nism vedu da je na H enkrat probal, ona je rekla da ji je nekdo nekaj dal k ji je bil dolžan denar. ok pa sva skadila. jst sm rekel da ni šans nikol več, ona pa je čez par dni spet hotla, ampak jst sm reku da ne, ampak ona je useen šla iskat in ko je pršla nazaj sem ji reku da bom jst tud, sam če oblub da nebo nikol več tega omenla. ampak ona je to spet prnesla, pa po 2x kajenju na folio sem bil zgleda že tretjič mal zasvojen in se sploh nisem nič kregal, samo kadil. in tko je pol šlo u nedogled do danes, star sem 19 let, zarad neopravičenih so me skoraj izključili iz šole, začel sem krasti, najprej po trgovinah kasnej tud vse večje stvari. zdaj sem že več kot 1 leto narazen od te, oprostite izrazu, SVINJE in našel sem si drugo čist skulirano punco, skor bi parkrat že naredil samomor(medtem ko sem biu brez punce) ampak sedaj mam fuuul veliko željo nehat, ampak ker vem za to samo jaz in nihče drug mi to ne uspe. neupam pa tegA povedati svoji zdajšnji punci, niti družini, ker se bojim da me bodo gledali kot narkomana celo življenje in imeli predsodke, punca pa me bo mogoče tud pustila, kaj pa veš.
1.varianta da se prijavim na metadonsko kliniko za suboxone ali subotexe, druge pa nevem. a ma kdo kkšno idejo lepo prosim.

zakaj pa ne greš na CZOPD.

Czopd je dobra ideja

ker nočm da bi doma kej vedl ker bi zelo vplivalo na mojo prihodnost

kaj boš pa zdj?čakal da propadeš?prijavi se pa vsaj individalno probaj na czopdju..

Vsak človek je od nekoga sin,hči – brat, sestra – oče , mati. Zato vas prosim ljudje ne obsojajte, ker je vsak lahko obsojen zaradi prav banalnih stvari (ker je hendikepiran, ker te grdo gleda in nevem še kaj).
Je pa res, da droga poškoduje del možganov in človek mora preživeti določeno obdobje brez te substance, da se možgani obnovijo. V tem času človek tudi pridobi moč, da se lažje sooča s skušnjavo.
TO JE DROGA: in vsak, ki jo konzumira zboli. Pa ne glede na to a je bogat, reven, črn, bel, lep grd.

Vsem vse dobro in poskušajmo ne obsojat, če že pomagati ne moramo. lp.