vzgoja – kako pa, če smo sami grešili?
Živjo!
Nekaj me zanima – pred časom smo se o tem pogovarjali med prijatelji – kako lahko otrokom pridigamo o tem, da je kajenje škodljivo, da preveč alkohola ni v redu, da droge niso kul, ko pa:
– sem sama 10 let kadila (od 7. razreda OŠ do nosečnosti)
– sem imela precej divje študentske dneve, mož pa tudi
– smo kar pogosto rolali travco…
Koliko resnice o svojem življenju lahko povemo otrokom oziroma – kako lahko (in ali sploh smemo, glede na to, da nismo brez greha) otroke naučimo pravilnega odnosa do telesa in zdravja, ko pa nae bo pogledal in rekel: GLEJ, KDO SE OGLAŠA … LIH TA PRAV!
Ali pa bo vprašal: A ti pa nisi? Potem pa rečeš, da si, pa si bo mislil, zakaj vraga lahko potem meni pridigaš?
Kakšno je vaše mnenje? Priznati ali ne, koliko in kako?
Dora
Kadim ne in tudi nisem nikoli, le žurirala sem pa kot norc.
Koliko resnice? – Malo bi jo prikrojila, če ti tisto, kar si počela ni všeč. Toda ne preveč. Lahko pa tudi poveš, kaj si sicer počela in tudi, da si nehala ravno zato, ker to ni bilo dobro za zdravje. Predstavi jim posledice. To je včasih najboljša stvar, da otrok ne poseže po “prepovedanem”.
Zase vem, da droge nikoli nisem in tudi ne bom probala ravno zaradi tega, ker sem kot smrklja prebrala knjigo Mi otroci s posatje ZOO. Še danes po 20 letih se knjige in vsebine v živo spomnim, predvsem slik, ki so objavljene v knjigi.
Vse ki posegate po knjigi otroci s postaje ZOO bi rad opozoril na raziskavo, ki je pokazala, da so mladostniki, po prebiranju te knjige veliko bolj dovzetni za droge. Hkrati pa je ta knjiga zelo učinkovita, če imajo mladi možnost vsebino te knjige prediskutirati z odraslimi, kar pa ni vedno prisotno v Slovensem prostoru. Torej, če jo priporočate mladim, morate z njimi tudi spregovoriti o tej knjigi in jim odgovarjati na vprašanja, ki vam jih bodo postavili ali pa nakazali. kajti kot veste tisti, ki imate otroke, otroci ne sprašujejo vedno neposredno, temveč so sposobni včasih tudi mojstrsko vprašati tako, da jih res razumete, če si vzamete čas in jih tudi rwes dobro poslušate. Ta čas se dragoceno obrestuje, kasneje, zato naj vam ga ne bo žal.
Ja ravno v tem je čar družine, da otroci rastejo ob starših skupaj z njihovimi grehi in dobrii dejanji. In še kako pomaga, če preko lastne izkušnje povese otrokom, kaj se ne sme in zakaj se ne sme. Vi imate izkušnjo, kaj ne bi bilo narobe, če je ne bi posredovali ravno tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Ne pridigajte in raje povejte nekaj resničnega, nekaj kar lahko verjamejo otroci in lahko sprejmejo tudi za svoje.