Delam v večji organizaciji, kjer droga nikakor ne bi smela biti prisotna. Že pred časom smo opazili da se ena kolegic čudno obnaša. Sklepali smo, da gre za drogo, čeprav se nam je zdelo to čudno. Nekaj časa smo to prenašali in jo pokrivali, ko pa se je zaradi reorganizacije delo tako povečalo da tega nismo več mogli smo o tem povedali direktorju. Poslal jo je na test v ambulanto, čeprav je trdila, da je čista je test pokazal da je polna heroina in kokaina. Direktor od katerega smo vsi pričakovali, da ji bo dal brco v rit jo je pokical k sebi in se z njo pogovoril. Ima dva majhna otroka, mož pa je diler. Direktorju je obljubila, da bo s tem nehala. 4dni je res hodila na teste in bila kao po enem mesecu čista. od takrat pa se izmika, v službo hodi, samo ko ve, da je direktor kje daleč, saj ji je rekel, da ji da možnost, da se tega reši, sicer jo bo drugič osebno peljal na test. Tudi zdravnica je direktorju rekla, da je naiven in da naseda narkomanki, ki se ne bo nikolo odvadila droge.
Prosimo vaše strokovno mnenje, je naš direktor, ki sicer niti ni taka strašna dobričina res tako velik naivnež, ali pa res obstaja možnost, da se punca preprostoo dvadi od droge.

Mislim, da hoče vaš direktor svoji delavki samo najboljpe in ve kot sodelavke bi morale to še najbolj vedet! Če se lahko od droge odvadi pa ve odgovor samo ona vi se ne obremenjujte s tem ker kot vidim, vas narkomani niti malo ne zanimajo! Mislim da če bi bili vi v krizi ali stiski nebi bili veseli ravno brce v rit!!!!!!!!!

ker ne vem kam naj se obrnem da bi z nekom delila svojo zgodbo jo bom na ta forum!stara sem 16 let in sem probala ze veliko drog katere tudi dosti redno uporabljam stem pa se mi zdi da moje zivljenje plava stran! ko sem bila se mlajsa sem zacela kaditi travo.vedno sem imela tako druzbo ki je ni prevec zanimala sola in nasplosno zivljenje.jaz pa sem bila vedno nevtralna in se nisem prevec obremenjevala stem kaj bo kasneje.vse je slo prehitro mimo.ob petkih ko smo hodili ven smo kdaili travo in pili alkohol.vse to se mi je zdelo zabavno.trava je bila pri nas stalna.ko nam alkohol ni bil vec po godu smo probali ecstasy.to drogo jem ze eno leto.priblizbo na 14 dni. zdaj to zimo ko sem bila stara 16 let pa se mi je ponudila nova priloznost.ko sem prisla ven do kolegov so bili vsi nasmejani in veseli saj so dobili se nekaj boljsega.bil je bel prahek tako nedolzen a v sebi tako proklet.bil je kokain-zategnila sem svojo lajno prvic v zivljenju. tako je bilo se nekaj casa.vedno znova so mi risali nove in nove in nove.nisem se jih branila.kadila sem travo vlekla kokain in jedla ecstasyje.vse je bilo tako lepo da bi clovek lahko rekel da ni res.tocno tako je bilo.lepo za nekaj casa a ne za vedno.ko sem ze govorila o soli sem drugic prvi letnik.in zacela sem se zavedati svojih napak ki so ogromne pri mojih letih.ceprav mi verjetno mnogi izmed vas ne vrjamete sem v svojem zivjlenju dala marsikaj cez.zivim z mamo.imam tudi sestro ki pa zivi s fantom. oce mi je umrl pri desetih letih. sem zelo custven clovek in vcasih sem bila normalna.imela sem svoje sosolce in sosolke med katerimi sem se pocutila dobro vendar zmeraj nekako drugacno. odkar imam samo svojo druzbo odkar uporablam droge redno(vsak dan) ne morem vec vzpostaviti stika z ljudmi ki so osvesceni in trezni. z mojo lastno mamo ki me najbolj pozna in je zmano ze 16 let nemorem vzpostaviti stika.vsaj ne takega kakrsnega bi si zelela.najbolj pa me boli da ljudje ne opazajo kaj se zmano dogaja.mama nima pojma da sem probala toliko drog.niti priblizno se ji sanja ne.nevem komu naj povem to kar sem vam. druzbi ne morem.doma tudi ne.u soli sploh ne.zivljenje se mi je obrnilo na glavo.ko pogledam svoje normalne vrstnike ki nimajo stikov z drogo se velikokrat vprasam kam sem prisla s takim nacinom zivljenja.ceprav pri teh letih.je cisto useeno.droge so me spremenile in ubile mojo notranjost in osebnost. ne vem kam naj se obrenm po pomoc. vcasih me ze tako vse boli da bi najraje umrla in pustila svoje zalostno zivljenje za sabo. samo cakam da bo enkrat kmalu na sceno prisla se ena droga.ki sem zanjo vedno pravila da je nebom probala.vcasih pa se bojim da bo moja odlocitev splavala z njo kok vse do zdaj. zal mi je da sem kadarkoli probala katerokoli drogo.tudi cigarete in alkohol pa ceprav sta legalne.to nicesar ne opravicuje.zelo mi je zal.rada bi zavrtela cas nazaj in zivela normalno zivljenje.pa se mi zdi ta lepa misel tako zelo dalec.kot moje celo zivljenje.nisem vec sposobna se postaviti na noge.ceprav pri teh letih spet.ni vazno.custveno sem prevec na tleh kot tudi psihicno. use je zbledelo.nemorem se ospovedati takemu zivljenju.nisem zmozna. use me ze boli zaradi tega. nevem kam naj se obrenm po pomoc.tudi ce bi jo dobila se sama nevem kako bi jo izkoristila. upam da boste to objavili in bo prebralo to veliko najstnikov ki so pred odlocitvijo. vedno reci ne hvala to ni zame.vedno.takrat bodi ponosen nase saj si si resil celo svoje zivljenje in svojo usodo ki bi lahko bla z odgovorom da tako zalostna kot je moja. lep pozdrav. KLAVDIJA

ker ne vem kam naj se obrnem da bi z nekom delila svojo zgodbo jo bom na ta forum!stara sem 16 let in sem probala ze veliko drog katere tudi dosti redno uporabljam stem pa se mi zdi da moje zivljenje plava stran! ko sem bila se mlajsa sem zacela kaditi travo.vedno sem imela tako druzbo ki je ni prevec zanimala sola in nasplosno zivljenje.jaz pa sem bila vedno nevtralna in se nisem prevec obremenjevala stem kaj bo kasneje.vse je slo prehitro mimo.ob petkih ko smo hodili ven smo kdaili travo in pili alkohol.vse to se mi je zdelo zabavno.trava je bila pri nas stalna.ko nam alkohol ni bil vec po godu smo probali ecstasy.to drogo jem ze eno leto.priblizbo na 14 dni. zdaj to zimo ko sem bila stara 16 let pa se mi je ponudila nova priloznost.ko sem prisla ven do kolegov so bili vsi nasmejani in veseli saj so dobili se nekaj boljsega.bil je bel prahek tako nedolzen a v sebi tako proklet.bil je kokain-zategnila sem svojo lajno prvic v zivljenju. tako je bilo se nekaj casa.vedno znova so mi risali nove in nove in nove.nisem se jih branila.kadila sem travo vlekla kokain in jedla ecstasyje.vse je bilo tako lepo da bi clovek lahko rekel da ni res.tocno tako je bilo.lepo za nekaj casa a ne za vedno.ko sem ze govorila o soli sem drugic prvi letnik.in zacela sem se zavedati svojih napak ki so ogromne pri mojih letih.ceprav mi verjetno mnogi izmed vas ne vrjamete sem v svojem zivjlenju dala marsikaj cez.zivim z mamo.imam tudi sestro ki pa zivi s fantom. oce mi je umrl pri desetih letih. sem zelo custven clovek in vcasih sem bila normalna.imela sem svoje sosolce in sosolke med katerimi sem se pocutila dobro vendar zmeraj nekako drugacno. odkar imam samo svojo druzbo odkar uporablam droge redno(vsak dan) ne morem vec vzpostaviti stika z ljudmi ki so osvesceni in trezni. z mojo lastno mamo ki me najbolj pozna in je zmano ze 16 let nemorem vzpostaviti stika.vsaj ne takega kakrsnega bi si zelela.najbolj pa me boli da ljudje ne opazajo kaj se zmano dogaja.mama nima pojma da sem probala toliko drog.niti priblizno se ji sanja ne.nevem komu naj povem to kar sem vam. druzbi ne morem.doma tudi ne.u soli sploh ne.zivljenje se mi je obrnilo na glavo.ko pogledam svoje normalne vrstnike ki nimajo stikov z drogo se velikokrat vprasam kam sem prisla s takim nacinom zivljenja.ceprav pri teh letih.je cisto useeno.droge so me spremenile in ubile mojo notranjost in osebnost. ne vem kam naj se obrenm po pomoc. vcasih me ze tako vse boli da bi najraje umrla in pustila svoje zalostno zivljenje za sabo. samo cakam da bo enkrat kmalu na sceno prisla se ena droga.ki sem zanjo vedno pravila da je nebom probala.vcasih pa se bojim da bo moja odlocitev splavala z njo kok vse do zdaj. zal mi je da sem kadarkoli probala katerokoli drogo.tudi cigarete in alkohol pa ceprav sta legalne.to nicesar ne opravicuje.zelo mi je zal.rada bi zavrtela cas nazaj in zivela normalno zivljenje.pa se mi zdi ta lepa misel tako zelo dalec.kot moje celo zivljenje.nisem vec sposobna se postaviti na noge.ceprav pri teh letih spet.ni vazno.custveno sem prevec na tleh kot tudi psihicno. use je zbledelo.nemorem se ospovedati takemu zivljenju.nisem zmozna. use me ze boli zaradi tega. nevem kam naj se obrenm po pomoc.tudi ce bi jo dobila se sama nevem kako bi jo izkoristila. upam da boste to objavili in bo prebralo to veliko najstnikov ki so pred odlocitvijo. vedno reci ne hvala to ni zame.vedno.takrat bodi ponosen nase saj si si resil celo svoje zivljenje in svojo usodo ki bi lahko bla z odgovorom da tako zalostna kot je moja. lep pozdrav. KLAVDIJA