Na tem forumu sem marsikaj prebrala in sedaj bom vsem narkomanom in tudi ozdravljenim narkomanom povedala kaj si mislim o njih!!!!!
To da ste postali narkomani ali pa da ste bili je samo vaša skrb!!!! Smilite se sami sebi in nonstop vsi govorijo bogi na drogi je…… Jebeš tako! KDO VAS JE SILO V TO???? So vam pištolo držali na glavi???? Lepo da so se nekateri ozdravli samo toliko da jih vprašam KAJ HUDIČA STE RAZMIŠLJALI DA STE SPLOH ŠLI V TO??? Res tu se delate in nevem kaj vse kje ste imeli pamet ko ste začeli z drogo?????
Ma daj, eni ko niso narkomani bi potrebovali večjo pomoč kje je za njih forum??? Ja sicer pa če že uživate te stvari si vsaj denar za to prislužite sami!!!!!!!!
ME ZANIMA KAJ BI MENLI VAŠI STARŠI O TEM!!!! VERJETNO NITI NE VEDO ZA KAJ VAM DAJAJO DENAR!!!!!!!!!!!!!!!

Draga “kiss” (ja, saj pod tako pisanje se res ne moreš podpisati s pravim imenom!)!

Zivim z bivšim odvisnikom, ki ga je žal ravno droga naredila takega človeka, kot ti verjetno ne boš nikoli. Takšno obsojanje ni v redu, očitno imaš tudi sama težave in to ne majhne. Zakaj takšno razburjanje, kaj pravzaprav sploh počneš na tem forumu, ko vse tako preziraš. Jaz ti želim en prijeten, sončen in uspešen dan, da bi se zvečer, ko se uležeš v posteljo bila zadovoljna sama s sabo in sploh vse dobro!
Ne pozabi, da boš tudi sama verjetno imela nekoč otroke in upam, da bodo srečni, da jih boš znala naučiti strpnosti in razumevanja tudi do stvari, katerih ne razumeš ali se jih bojiš.

Vse najlepse,
Tjaša

Nimam nobenih problemov, ampak mi gre pošteno naživce, da so vsi narkomani nedolžne ovčke! Če imaš za famta narkomana upam da si opravila test za hiv! Če bom imela kdaj svoje otroke se jim bom tudi posvetila in ne reči da ni dosti odvisno od vzgoje staršev ker je. Če bi se vsak starš ukvarjal z otrokom dovolj in se z njim pogovatrjal sigurno nebi zabredel v drogo in tudi če bi bi pravočasno opazil. nekateri pa enostavno mislijo, da je dovolj če otroku daješ samo materjalne stvari! PA ni hudo fejst se motijo! Svojim staršem sem hvaležna da se z menoj toliko ukvarjajo – še zdaj ko sem že odrasla. Zakaj sem anonimna? Ker je tale forum za anonimne pogovore. Če pa smo že pri tem koliko narkomanov se tukaj gor predstavi z imenom in priimkom??? Verjetno se bi jaz lažje kot pa vsi ti!
Res nevem, ne rečem, da ne razumem njihove krize in to da iščejo pomoč. Toda po toči zvonit je prepozno!!!!!

Sicer bo to zelo pikro in ostro razmišljanje, vendar tako jaz mislim…
država bi morala drogo legalizirati, registrirani narkomani bi lahko svojo dozo dobili v za to ustreznih prostorih in to zastonj: Tu imaš iglo, drogo, tam prostor in se zadeni. S tem, bi preprečili prodajo droge (kdo bi jo pa še kupoval, če je zastonj. cena droge bi tako padla in nihče nebi imel več interesa da jo prodaja. Tako bi veliko bolj napredovali in omejili, ter preprečili marsikateri poskus prvega stika z drogo. Žal je pri vsem tem samo ena velika težava in ta je naša vlada. S tem dejanjem bi namreč naša država ne pokasirala več toliko kot sedaj. država si tega naravnost želi. Pijanci drogeraši, ljudje ki so številke in ne znajo kaj dosti razmišljati, s jih pa da fino ponucat pri volitvah, ko se rabijo glasovi!!!
Žalostno, vendar resnično.

lala

Pozdravljeni,

če izrazim svoje mnenje, bi povedal samo to, da se popolnoma strinjam s ”kiss”… pa brez zamere tisti, ki ne mislite tako…

bom pa še eno povedal, da obrazložim, zakaj imam enako mnenje kot ”kiss”:

imam kolega, ki je že nekaj let na drogi. Ogromno krat me je njegova mama spraševala zakaj je tak in kaj se dogaja z njim, dokler ni dojela, da je narkoman. Verjetno je ona ZADNJA opazila, oz. ni hotela opaziti…
Ker imamo v ulici bife, sva se s kolegom par krat srečala in spila skupaj kavo. Njegova mama se je ločila in ponovno poročila in ima še enega sina. Seveda ima ta sin oz. njegov pol brat oba starša, medtem ko je on imel ”svojo” samo mamo. Lahko pa povem, da je mož delal ENAKO z njim kot s svojim sinom…
Skratka, ko se začne glasna debata s starši, vedno jim meče naprej, da kako njegov brat ima oba starša, da kako njega dva gledata, da kako on ni imel očeta in zaradi tega je padel v to… zdaj je star 30 let…

NEUMNOSTI……..!!!!!!!!!!!!!!

Sam imam 31 let. Pri 3 letih sem ostal brez očeta, sam z mamo… ta je pri mojih 23 letih umrla v prometni nesreči…!!!! Od takrat sem ostal SAM brez bratov, sester, stricev in tet… PREPUŠČEN SAM SEBI… Pa verjeli ali ne, NE pijem, NE kadim, NISEM narkoman in NISEM klošar… Imam hišo, katero je kupila moja mama, ampak ko je umrla, je bilo še 80% kredita za plačat… Delal sem, izplačal in ni mi nikoli prišlo na pamet, da bi se spustil v drogo…

Torej, vse zgodbe o temu, kako je bil prisiljen se spustit v to in kako ga je zajebalo življenje so same NEUMNOSTI…!!!

In nihče me ne prepriča v nasprotno…

Taki ljudje,ki se tako grdo kot ti spravljajo na druge (ki jih mimo grede niti ne poznaš) so definitivno eden izmed vzrokov, da ljudje pristanejo na drogah. Ne boš verjel-a kako ubijajoče lahko okolje vpliva na človeka. Kaj če bi nekdo, ki ti je zelo blizu, mu zaupaš in se ti na splošno zdi zelo ok. človek postal narkoman? Dvomim,da bi jih še naprej tako grdo obsojal-a.
Kreten (ne jaz- ti)

Jaz narkomanov niti slučajno ne obsojam, ker nimam te pravice.
Se mi pa zelo smilijo.
Povedala bom samo primer fanta zdaj že 35 letnega moškega.
Ko je bil ta fant še otrok je bil to eden najbolj prijetnih, prijaznih, mirnih in mu je v šoli tudi še kar dobro šlo. Njegovi starši so bili zelo zaposleni gostinski delavci, ravno v njegovih razvojnih letih so delali gostilno pa še hišo povrhu in denarja in časa jim je za sina zmeraj manjkalo. Usmerili so ga v planinsko društvo ker so mislil da bo tam imel dobro družbo ker oni niso imeli časa za njegovo vzgojo in ne časa za pogovarjat. V planinah pa je žal našel tako družbo ki se je drogirala, verjeli ali ne. Srednjo šolo je naredil potem pa nič več – ne študij, ne služba nič nič samo oženil se je, ločil, imel druge težave, najhujše pa z drogo. Nikoli ni delal niti ure, druži se še zmeraj s propadlimi ljudmi o zdravljenju noče niti slišati, leži doma,
kjer se starši na stara leta pehajo z gostilno in ga redijo in mu omogočajo življenje narkomana ker vedo da so ga v tako življenje pravzaprav pahnili sami. Vdali so se v usodo, kar bo pa bo. Fant tako lebdi skozi to življenje in vsi so se tega navadili…V pravem času mu nihče ni stal ob strani. Revež, velik revež!! Zato ne obsojati takega človeka v večini primerov je žrtev razmer.

Naj se javi tisti, ki je džanki po lastni krivdi. Kolk bi jih dvignilo rokco? Noben. Same žrtve okoliščin. Ja pajade!

Izhajam iz familije, kjer se je zaradi droge zgodil zares nagraužen zločin med ožjimi člani družine. S smrtnim izidom. Izhajam iz okolja, kjer v peskovnikih ležijo igle. Iz mojega kroga znancev pravkar nekdo sedi, ker je zadavil svojega fotra. Ta tip mi je leta in leta ponujal direktne stike z vsemi možnimi bogovi, ki ti jih lahko pričara svinjarija od tablet in praškov, ki jih je vedno nosil s sabo v plastični vrečki. Roko bi lahko dala v ogenj, da je drugače popolnoma neškodljiv…

Samo to vem, da sem neštetokrat imela priliko probat vse kar zadene na tem svetu. Od lima do nevemkakšnih sintetičnih miksov. Pa nisem. Ker tega nisem hotela. In poznam ljudi, ki so vse na tem svetu probali. Zakaj? Ker so to hoteli. Zavestno, prisebno, s svojo lastno voljo so hoteli drogo. Da si zapičiš heroin je potrebno malce predpriprave. Malce obredja. Malce volje. Malce rekvizitov. Heroin se ti torej ne more zgoditi kar tako.

In ne, noben džanki se mi ne bo nikoli smilil, pa čeprav so med njimi moji najbljižji sorodniki. Ne glede na to, če izhajajo iz neurejenih družin in so kao žrtve, ali pa ker izhajajo iz družin, kjer so imeli polno rit vsega in so spet kao žrtve.

Smilijo se mi na primer tekstilne delavke, ki imajo obrabo hrbtenice, pa ne prepričajo invalidskih komisij, da bi šle v predčasen pokoj. Smilijo se mi ljudje, ki umrejo čakajoč na operacijo. Smilijo se mi ljudje, ki vedo, da morajo z minimalno plačo preživeti svojo familijo.

Kunigunda,

saj vem, da izražaš svoje mnenje. vendar ne moreš skozi življenje hoditi samo s takim negativizmom. Eni pač ne morejo drugače, zaradi svoje mladosti in mi je žal, če ti je bilo težko, vendar zato še ne pomeni, da moraš vse videti samo belo in črno.

Kater otrok pa ima po svoji krivdi težko mladost, kjer se starši pretepajo, zapijajo in fiksajo?

Ali je potem njegova krivda, da je šel na ista pota? Saj nima niti najmanjše možnosti, da bi vedel, kaj šele videl drugačna. torej mu skorajda ne preostane nič drugega, pa ni sam kriv, da mu je nihče ni pokazal, saj so mu celo življenje kazali samo eno stran.

Torej je naša naloga, da damo vedeti, da tudi kaj drugega obstaja. Zato pa smo mi tukaj.

Tisto ko si napisala o ožjem krogu in tvoji bljižini, je zanimivo in koristno za prebrat, ker takrat se vsaj malo zamislimo. Zato le naprej tako, samo ne pa vse v isti koš, naj bo še kakšen odtenek pri tvojem razmišljanju.

primož

Vsem skupaj predlagam, da si preberete knjigo “The child called it” od pisatelja Dava Pelzerja. Sicer ne vem, če je izšla tudi v slovenščini, ampak je napisana v tako lahkem jeziku, da jo lahko razumeš s srednješolskim znanjem angleščine. Govori o otroku, ki je preživel izkušnjo nepojemljive brutalnosti s strani lastne matere, ki ga je od 4. leta dalje zapirala v klet, mučila, pretepala, silila piti amonijak in jesti pasji drek in ga psihično poniževala tako, da ga niti po imenu ni klicala, ampak je bil on samo “tisto”. Njegov oče ni storil prav nič, da bi ga zaščitil, njegovi bratje še manj.
Fant je šel pri 9 letih v rejo in je zamenjal malo morje različnih družin, skratka popolno neurejeno življenje in uničeno otroštvo. Vseeno se je vedno trudil, da bi se v življenju čim prej postavil na lastne noge, ker je vedel, da je to zanj edina možnost. Iskal je tudi resnično, pravo ljubezen in se ni vdajal razmišljanju o maščevanju svojim staršem, ampak jim je celo vse oprostil!
Danes je to zrel moški, srečno poročen in ima sina, da bi pa kdaj v življenju kadil, pil ali poskusil droge, to mu pa še na misel ni prišlo!

Torej, izgovori so za slabiče. Nekako se pridružujem mnenju naše kiss, vendar bi ji vseeno svetovala, naj svoje misli malce bolj artikulira in naj ne napada ljudi kot kaka stekla psica. S tem bo dosegla ravno nasproten učinek. Lahko jih okregaš, džankije nemarne, seveda si to zaslužijo, ampak nastopi elegantno kot dama, če ne ti bodo lahko takoj nazaj očitali češ, kaj se pa ti oglašaš, saj se še obnašati ne znaš.

kiss,
ne vem kako to misliš, če bi se vsak starš ukvarjal z otorkom dovolj in se z njim pogovarjal sigurno nebi zabredel v drogo ……..
Čaki, čaki ko boš enkrat mati in ko boš imela toliko starega otroga, ki se bo hotel dokazovati pred vrstniki se oglasi. V naprej pa nič ne govori. Ker dokler nisi v taki situaciji ne moreš vedeti. Pa prosim ne obsojaj starše.
Želim ti veliko uspeha pri otrocih – ko jih boš nekoč imela.
Lep sončen vikend.

Bravo mami!

že par dni me spremlja tale stavek iz nekega filma: Ko se srečaš z zasvojencem, nimaš opravka s človekom ampak z drogo.
Zato – ne tako kruto obsojati zasvojenega človeka!

samo to: preden pljuvas po ljudeh, se nauci vsaj slovenskega pravopisa. za tvoje osebne tezave pa: malo vec iskrenosti do sebe, kaksen pogled v ogledalo, pa bos videla kje si.

Sovražim narkomane, so navadni izmečki. Sploh pa ne vem zakaj se moramo vsi ukvarjati z njimi, država jim plačuje zdravljenja, odpiramo jim komune, talamo jim metadon, igle,…Zakaj pa? Zakaj pa raje ne financiramo recimo kakega revnega študenta ki komaj shaja iz meseca v mesec in se trudi da bo nekaj naredil iz svojega življenja, te kreteni pa nimajo možganov, cele dneve popivajo, posedajo po klopcah, kradejo in se zabavajo, vse njihove posledice pa se financirajo iz davkoplačevalskega denarja. Oprostite ampak popolnoma sami so si krivi da so to kar so in če so se sami znali zadevat naj si pa še sami pomagajo. In zasvojenost ni bolezen, bolezen izbere človeka, zasvojenost si pa izbere človek sam!! In ne mi plozat o nekih revežih, imajo to kar so hoteli!

ne smeš razmišljat o tem, kdo bi imel interes, da drogo prodaja, razmišljaj raje, kdo ima interes, da jo uporablja, vedno bodo najstniki ali celo otroci, ki bi se radi dokazali pred svojimi vrstniki, ki se ne bodo čutili sprejete in bodo posegali po raznih substancah in droga (po mojem mnenju) bo vedno, če bo legalizirana ali ne, s to razliko, če bo legalizirana, da ne bodo ljudje, ki živijo na račun ubogih in še nedoraslih osebkov (ki se jim velikokrat ne sanja, kaj počnejo s sabo in kaj bo v prihodnosti z njimi..), nikoli kaznovani pa čeprav bodo vsi vedeli, da so krivi…
ene stvari se enostavno ne smejo zgoditi, ne da bi preprečili vse slabe stvari, ampak da bi bilo storjeno manjše zlo…
lep dan

Lep pozdrav

Pred kratkim sem nasla ta forum, res je da malo zamujam z odgovorom, ampak ne morem mimo te teme.

Sanja, prebrala sem kar si napisala in se ne strinjam s teboj. Pravis, da so narkomani kreteni, ki nimajo mozganov, itd. Mogoce nikoli nisi ljubila narkomana in nisi cutila kako je ce narkoman ljubi. Najprej spoznaj kaksno osebo, ki ima ta problem, nato pa izrazi svoje mnenje. Jaz sama, nisem bila taksnega mnenja, tudi preden sem spoznala osebo, ki ima probleme s tem. Prej me sploh ni zanimalo kaj se dogaja z njimi, mislila sem da je to njihova stvar, pa ni… Oni rabijo nekoga, ne pa zanicevanje. Dovolj se sami zanicujejo. Res je, da so nekateri v drogi, zaradi radovednosti… spet, mislim da je vec tistih, kateri niso videli drugega izhoda.

Kar se tice tistega, da so narkomani kreteni, da nimajo mozganov… Draga Sanja… v tem se zelo motis. Po mojem znajo 10-krat bolj razmisljati od nas. Na veliko vec vprasanj bodo kaksni znali odgovoriti, kot pa mi. Ce so narkomani, se ne pomeni, da nimajo nic v glavi. Oseba, ki meni veliko pomeni, je 10-krat bistrejsa od vseh nas. Prebrala je veliko vec od marsikoga…

LP

Zarečenega kruha se največ poje.

Ta tema je izgleda zelo zainteresirala veliko naših obiskovalcev foruma. Kdo in zakaj postane odvisen od drog ? Če po pravidci povem še danes ne vemo zagotovo zakaj nekdo poseže po drogi. Znanost pove, da imajo nekateri večjo možnost, da postanejo odvisni in glej ga šmenta tudi med njimi so ljudje, ki ne posežejo po drogi.

Torej rad bi poudaril, da z obtoževanjem ne bomo naredili nič drugega kot le to, da bodo odvisni še bolj porinjeni na obrobje družbe. na drugi strani pa ne bomo veliko naredili z usmiljenjem in pomilovanjem.

Bodimo realni, tako kot je to naše življenje. nekateri padejo v drogo, zakaj še ne vemo natančno, toda vemo, da imajo težave. In če imajo težave nam človeška dolžnost narekuje, da jim ponudimo pomoč, brez pomilovanja in brez obsojanja.

Velikokrat se iščejo krivde take in drugačne. kot sem že rekel ni mogoče pokazati s prstom na samo en vzrok in tudi ne na konkretnega krivca. Pokažite mi mater, ki bi zavestno vzgajala otroka, da bi postal odvisen, kajti le v tem primeru bi bila tudi resnično kriva.

Tak je pač pojav uživanja drog. In kot takega ga moramo sprejeti in pomagati tam kjer se da, kajti naša pomoč se obrestuje tudi nam, saj ima država manj stroškov, če pomagamo pravočasn in na pravi način in denar, lahko porabimo za druge namene.

Verjemite mi pa da obsojanje vsekakor ni pravi način. zato se zavzemam, za to, da smo korektni do oseb, ki uživajo droge, jih ne žalimo in ohranimo njihovo človeško dstojanstvo, kajti pri mnogih je uživanje drog le prehodnega značaja in ko se ozdravijo so lahko čudoviti ljudje – to vem, ker jih veliko tudi poznam.

Znebimo se stereotipov, ki vladajo v naši družbi o odvisnikih od drog, da bo življenje lažje nam in njim..

Sanja, nekaj jih je tudi takšnih, ki so padli zaradi okolice.
In zaradi njih se splača potruditi.

V mojem razredu, sem namreč prfoks, je bil dijak, ki je bil vedno zasanjan, veliko je šprical in tako dalje. Potem sem poklical mamo, zakaj njen sin tako veliko manjka. Gospa je prišla in se mi je dobesedno zjokala, da je njen sin uživalec droge. Ima pa dva sina, en je bil priden, jo je poslušal…Drugi pač ne in zaradi tega še ni slaba mati. Njen sin je imel vrstnike, ki so ga dobesedno prisilili, da je začel jemati mamila. (Ma saj si moški! Ne bodi takšna baba! ….) 15 letni mladostnik je pač podlegel okolici.
Nato so se preselili, da bi si našel druge prijatelje,… Ampak ti ljudje vedo, kaj počnejo in so seveda prišli za njim.

Ko smo seveda zvedeli, v čem je problem, smo začeli iskati ustanove, komune,… pač vse v tej smeri.

Ne boste verjeli, ampak uspeli smo ga odtrgati okolici. Sedaj je že kar nekaj časa v komuni. Hodimo mu na obiske, straši, brat in sošolci si pravtako vzamejo čas. Fant se počasi pobira in mu bo uspelo.

Jaz pravim, da se že zaradi enega človeka splača potrudi!

Verjamem pa tudi, da je dosti takšnih, ki gredo načrtno v to. Ampak bodimo ljudje in mislimo dobro!!