Pozdravljeni !

S sedanjim partnerjem (jaz 43 on 48 let) sva skupaj približno leto in pol, vendar še ne stanujeva skupaj. Jaz imam za sabo precej težko obdobje, ko je v družini vladal alkohol. Pil je oče, pila je tudi mati (alkohol jo je spravil v grob), prav tako je prekomerno pil pokojni mož, tako, da mi je ta alkohol in njegove posledice dodobra načel mojo psiho. Po vsem prestanem sem se nekako umirila, ampak alkohola se bojim kot hudič križa. Sama ne pijem alkohola, le kdaj kakšen kozarček,tudi doma nimamo in ne pijemo alkoholnih pijač. Pač pa me skrbi za partnerja. Pa ne da bi prekomerno pil, moti me njegovo razmišljanje v zvezi s pitjem alkoholnih pijač. On pravi, da ga nobena stvar ne more odžejati tako, kot ga pivo ( popolnoma je abstiniral približno tri tedne). Pravi, da pivo da moč pri recimo fizičnem delu. Sedaj ko je pritisnila vročina, spije vsak dan eno do dve pivi ( lahko – 2,7 prom alkohola). Vseskozi pa mi zatrjuje, da se nimam česa bati, da ve kje je razumna meja, kar se tiče alkohola in da se on sigurno ne bo zapil. Jaz pa v to ne verjamem in se bojim, da je s takim razmišljanjem pravzaprav eden izmed potencialnih pivcev. Ali imam prav ali me je le preveč strah, da bo alkohol spet stopil v moje sedaj dokaj umirjeno življenje.Kakšno je vaše mnenje ?

Hvala za odgovor

LP Senja

Verjetno vas je tudi malo strah, kajti za vami so hude izkušnje. Svetoval bi vam, da greste na posvet k enemu od terapevtov v center za zdravljenje alkoholizma na Poljanskem nasipu v Ljubljani. Ne gre za to, da bi se zdravila vi ampak, za to, da bi razčistila z dvomi, ki jih vsekakor imate on to preden se tesneje vežete na partnerja.

Živjo Senja

Popolnoma te razumem, da ti alkohol in njegove posledice načenjajo psiho. Komu pa ne bi. Popolnoma normalno je, da te je strah alkoholizma po vsem kar si doživela. Tudi jaz sem večino svojega življenja preživela ob alkoholizmu in vem kako je. Ne gre samo za alkohol ampak, kot praviš, za način razmišljanja.

Lahko ti povem veselo novico, da rešitev obstaja in da je mogoče živeti tudi brez nenehnih skrbi, živeti srečno in zadovoljno. To vem iz lastnih izkušenj. Potrebovala sem samo ljudi, ki me razumejo in mi lahko pomagajo ven iz mojega začaranega kroga skrbi, negativizma in občutkov brezizhodnosti.

Žal drugih ne moremo spremeniti, niti ne moremo spremeniti njhovega načina razmišljanja, čeprav želimo samo najboljše za njih. Edino, kar lahko naredimo je, da poiščemo pomoč zase. Pomoč pa je na voljo tudi tebi – eno od rešitev lahko najdeš pri skupini, ki jo obiskujem tudi jaz – Al-Anonu, ki je skupina ljudi, ki so svoje življenje podobno kot ti in jaz preživljali ob ljudeh, ki so pretirano pili.

Če te zanima kaj več, lahko najdeš različne informacije na spletni strani: http://www.al-anon-drustvo.si/

Lepo te pozdravljam in ti želim vse dobro 🙂

Nataša

Predlagam ti, da ne začni z njim skupnega življenja, dokler ne bo pripravljen abstinirat.Drugače boš precej dolgo čakala na pravo zrelost do abstinence, pa še ta bo tako in tako nekakšna prisila, bodisi zaradi zdravja ali tvojega ultimata.Vem, da sedaj ne moreš vedeti,koliko v resnici popije, kadar nista skupaj in da toleriraš, ker misliš da imaš zaradi slabih izkušenj bolj strog pogled na alkoholizem.Vendar vedi, da si alkoholik koplje grob počasi in dalj časa mu to dopuščaš, bolj globoko ga izkoplje.Ko sem svojemu dala ultimat, mi je sosed, s katerim sta skupaj pila, dal primer njegovega znanca, ki je po sedmih letih abstiniranja umrl.Zaskrbelo me je, kajti treznega bi rada imela dalj časa in upam, da mu bo zdravje še dolgo služilo.Te vrste težav je treba rešiti čim prej.Tudi jaz ti predlagam, da se priključiš skupini AL-ANON za svojce, da boš lažje reševala problem.Tja hodiš zaradi sebe, kjer izveš, da se moraš ceniti in imeti rada, ker smo vsi preveč odvisni od odnosov v družini.