Prosim pomagajte mi!!!
Kako naj se odvadim te grde razvade kajenja?
Kadim ze 12 let in si ne znam zamisliti dneva brez cigareta.Bojim se da bi nekaj zamudila, ce en dan ne bi kadila.Da mi bo nekaj manjkalo.
Nikakor si ne morem zamisliti kako bo ko bom sla v kafic in bodo drugi kadili kaj bom storila!! Moz ima lokal pa si ne upam sploh priti tja kjer bodo vsi kadili.Moz mi pravi pa daj ze nehaj kaditi a ne mores reci danes neham in to tudi storis? On tega ne razume, ker ni nikoli kadil!!! Brat kadi pa vem, da se ne bom vec mogla druzit z njim. Dober prijatelj je v bolnici zaradi sumljive lise na pljucih in vem zakaj-zaradi kajenja!!!
Vsega tega se zavedam ampak jaz ne morem in ne znam nehat, ker preprosto nimam tako mocne volje kot drugi, ki recejo danes bom nehal!
Kaj naj naredim s cim si naj pomagam?
Ali morda kdo pozna v Ljubljani Antismoking center na Komenskega? Baje ti pomagajo z nekaksno mikromasazo na dolocene tocke.
Ali je imel kdo tukaj izkusnje z njimi in ali se mi sploh splaca poskusit tam?

Prosim svetujte mi kako si naj pomagam! Nina

Po mojem je vse odvisno samo od posameznikove volje in če človek RES hoče nehat, potem tudi bo.
Poznam veliko primerov, ki so se končali zelo presenetljivo- v pozitivnem in negativnem smislu.

Samo volja in volja in volja…!
Pa srečno!

Hvala ti EnYa za vzpodbudne besede. Ali mi lahko napišeš na kakšen način pa so nekateri končali v negativnem smislu?

Namreč načrtujeva otroka pa bi se rada že prej odvadila kaditi.
Prijatelj je v kritičnem stanju jaz pa še vedno ne znam nehati…….
Prosim še kakšen predlog kako se naj rešim tega smrtonosnega opoja!!!!

Hvala vam!

Nina

Nina, ko ti bo uspelo, se mi prosim javi!!!
Jaz imam namreč enak problem.

Za novo leto sem rekla, da bom nehala. 3 dni, cele 3 dni sem zdržala, potem pa… Pa na tako dobro mi je šlo, pa sem spet začela.

Potem se pa rečem, pa kdo je pa pri 23 letih nehal kadit.
Mislim beden izgovor, brez veze, ampak …

Nimam volje, ne morem pomagat.

LP

Pozdrav še enkrat, Nina!
Ja, v negativnem smislu je končalo (oz. ni še končalo) kar precej znancev- to je pa preprosto tako, da so velikokrat poskušali nehati, pa so imeli pavzo tudi po več mesecev, pa se ni končalo srečno in so spet začeli. Žal, res. Poznala pa sem fanta, 18-letnika, ki je pred dvema mescoma umrl zaradi raka na pljučih. No, ne rečem, da je vedno krivo samo kajenje (njemu je bilo usojeno, sigurno pa je k temu pripomoglo oz. pospešilo raka ravno kajenje), saj poznam tudi dekle, ki je športnica, ki ni nikoli kadila, pa ima raka. Žalostno, kaj nam lahko življenje zagode..
Res ti svetujem, da zbereš voljo, morda še s kom, ki bi rad prenehal, in čimprej končaš.
Pa srečno!!

Draga Lenči še vedno nisem prenehala samo sem malo starejša kot ti imam 30 let!!!
Javim ko bom nehala¤¤¤¤¤

Najprej moraš razčistiti, če res želiš nehati in imeti pravi vzrok. Mene je po 21 letih in škatli in pol kajenja “pikalo” v grlu že zjutraj preden sem pokadila prvo in mi je bila to ogromna motivacija, da neham. .Pa zasmrajeno stanovanje, fuj. Prve 3 mesece je malo kriza, vendar zagotavljam, da je vsak dan bolje. Prvi teden in mesec priznam, da niti deset minut ni minilo, da nisem gledala na uro kolko časa že nisem prižgala. Ampak šele takrat sem ugotovila, da znam biti res trmasta. Po polnih 6 letih in 3 mesecih kar ne kadim, pa lahko rečem, da se nanje spomnim le občasno oz. v lokalu kjer kadijo,pa res ni nobene krize. Resnično ne mislim spet niti enega poizkusiti, ker je bilo čisto na začetku prenehanja preveč hudo, da bi morala še enkrat skozi vse. Je pa sedaj toliko večje olajšanje in zadovoljstvo, ker se čutim svobodna in neobremenjena, da sem se rešila te odvisnosti. Spoznaš, da lahko, če hočeš sam odločas o sebi. Takrat, ko te, če te obsodijo razni “raki” na smrt, ti nihče ne more več pomagat, tudi tvoja volja ne,
Torej pogum velja. Moram pa povedat, da sem prenehala v prvem poizkusu, vendar po kakšnem polletnem razmišljanju o tem in odločitev je padla kar tako, brez vnaprejšnje odločitve nekega petka popoldan in do danes še nič.

Trenutno mi je uspelo nehati kaditi za cele 4 dni ampak potem nisem več mogla zdržat in živčki pa služba in potem sem spet začela.

Lučka čestitam ti za tvoj pogum in trmo. Res ne vem kdaj bom jaz prenehala. Imam slabo vest kadarkoli prižgem odnehat pa ne morem!!!!!!!!!!!!!!

Za vse ki sprašujete, glede pomoči pri odvajanju od tobaka, je dobra novica ta, da imamo novo zdravilo, ki ga lahko predpisujejo lečeči zdravniki, zato jih vprašajte za to zdravilo, da ne boste po nepotrebnem imeli težav.

kakšno zdravilo?

Zdravilo se imenuje Zyban, vendar pa ima tudi stranske učinke. Predlagala bi , da prvo prebrete knjižico Končno nekadilci, super je, enkratna motivacija in vzpodbuda za prenehanje.

Draga Nina,
moj nasvet je naslednji: napiši pogodbo sama s seboj:

Jaz, Nina, se zaobljubljam sama sebi, da od danes ne pokadim nobene cigarete več. Zame gre, za moje zdravje in dobro počutje, in samo jaz sem odgovorna zanj. Ko bom živčna, bom namesto cigarete….(šla na sprehod, pojedla sadje, poklicala prijateljico….itd). Za prihranjen denar si bom vsak mesec za nagrado kupila nekaj za dušo. Pisala bom dnevnik o občutkih. (ni nujno) (in podobno)
(lastnoročni podpis)

V življenju podpišemo mnogo pogodb, katerih se seveda tudi striktno držimo. Kaj pa delamo s seboj? Iz dneva v dan sami sebe razočaramo, ko se ne držimo svojih sklepov. Prenehaj s tem in rezultat bo močna osebnost in dobro zdravje. Pogodba ti bo dala moč.
Veliko sreče in če slučajno res poskusiš, prosim za rezultate.

Ne vem, če boš tole še brala, ampak jaz sem šele danes malo brskala po tem forumu. Takole – jaz sem po 25. letih kajenja šla v Antismoking center in nehala. Ne kadim že 10 mesecev. Ne moti me, če drugi kadijo. Včasih naredim kakšen dim. Ne manjkajo mi cigareti telesno (mogoče je to rezultat tega centra), niti nisem na začetku imela nobene telesne krize, manjkajo pa mi v družbi, pa za “pavze”, pa zato, ker mi je bil to užitek, torej bolj mi manjkajo psihično kot fizično. Ne vem, kolko je Antismoking center pomagal, ker prej še nikoli nisem nehala (razen med nosečnostjo), sigurno pa je pomagalo to, da sem šla tja in plačala – nisem več mogla rečt “bom pa jutri nehala”. Prvi teden je bilo hudo, predvsem zaradi preobilice časa, kar nisem vedela kaj naj s sbo, potem je bilo pa z vsakim dnem boljše. Piši, če si že nehala.

Tudi sama sem 10 dni čista. Kadila sem 17 let. Pet let sem se najprej psihično pripravljala da opustim kajenje. Zadnje leto sem (v mesecu maju) nehala kupovati cigarete, katere pa sem “žicala” tako da sem pokadila do max. dve cigateri na dan. Pred dvema mesecema sem zopet kupila škatljico cigaret ter nato naslednjo in naslednjo…. Zavedalal sem se, da če s tem nadaljujem bom zopet postala kadilka v pravem pomenu besede.
Zato sem se odločila (to prvič sporočam na FORUMU) da sem pred 10 dnevi prižgala zadno cigareto.
Mi gredo kar kocine pokonci ob misli da sem uspela izpisati besedo “pokadila zadnjo cigareto”- da izgovorim zadnje tri besede še nimam poguma.
Sedaj sem 10 dni ČISTA. Močno upam, da mi bo uspelo. Naj še povem, da do sedaj nisem še nikoli zavesto poskusila s prenehanjem kajenja – tudi med nosečnostjo in dojenjem ne.

DRŽITE PESTI ali pa FIGE, kar boj pomaga

Lep pozdrav PIKA

čista sem 10 dni

Nina, ti že toliko razmišljaš in poskušaš, da verjamem, da ti bo enkrat uspelo.Kakšna škoda, da si po štirih dneh spet prižgala.Prvi teden je res zelo hud.Sama sem si prvi teden pomagala tako, da sem drugi in peti dan,ko je bilo najhuje, nafehtala po tri in dva dima.Celega cigareta se ti ne splača prižigat, ker si spet noter.Tudi neprestano fehtanje dimov ne pomaga,mene je ravno to pred letom in pol ponovno potegnilo v kajenje.Potem sem intenzivno kadila dobre pol leta,sedaj pa je v nedeljo minilo dva tedna, odkar sem kajenje opustila.Sem mirna, počutim se dobro,sem pa prvi teden pridobila dva kilograma, ker sem se ob polnem želodcu in sladicah bolje počutila.Sedaj se od tega distanciram,da ne peidem v drugo skrajnost, ker imam dovolj podlage.Ob opustitvi ti priporočam telovadbo, gibanje in sprehode po svežem zraku, začasno pomaga tudi kozarec mrzle vode in volja.Ko boš prišla v kafič, ne da bi prižgala cigareta, boš ponosna nase in se boš počutila bolje.Ni se pa treba tam dolgo zadrževati, če se ne počutiš dobro.Potrudi se za svojo svobodo,želim ti veliko uspeha
Alenka

Težko vprašanje, vendar se da.

Jaz sem kadila od 16 leta dalje tobak, kasneje sem prešla na cigarete – 2 škatli na dan. Strastno sem kadila, sploh če sem delala ponoči v gostinstvu. Takrat sem skadila tudi po 4 škatle. In to 5 let.

Potem sem se 15. februarja 2001 vsedla s kolegico za mizo na kavo, skadila zadnji cigaret, ostale pa podarila njej, ker je tudi kadila.
Bila čisto razumna odločitev-enostavno sem si rekla, to je to! Ni mi treba plačevati za to, da tako fizično in psihično trpim zaradi cigaret. Enostavno nočem več in ne bom več kadila. Takrat sem bila prepričana v to 1000% in sem v to še danes.

Ne trdim, da je bilo lahko. Pravzaprav je bilo grozno. Prve 3 mesece je bilo še ok, toda ostalih 6 mesecev – živa groza! Izkašljevanje, tečnost in presedanje vsega in vsakogar! Vsako jutro sem se vstala z okusom nikotina v ustih! Nisem hodila več v gostilne, prenehala sem delati v gostinstvu, kdor mi je ponudil cigaret, sem popolnoma hladno odklonila, prijateljem razložila, da ne kadim več in da naj to spoštujejo. Kajti tisti, ki ti nudi cigaret, ko padeš v krizo, ni tvoj prijatelj!!!
Po enem letu se je stanje normaliziralo. Danes mi cigareti smrdijo. Tudi če bi ga prižgala, bi bilo, kot da prvič kadim v življenju.

Kjer je volja, je tudi pot. Najdi si podporno skupino ali prijatelje, znance… ki te bodo pri tem podprli. Bo veliko lažje.

In še v tolažbo. Moja babica je stara 68 let in je kadila 48 let. Pred 2 letoma je prenehala s kajenjem in tudi uspela. Zdrava in čila je vzor marsikateremu mladostniku, ne samo starostniku.

MOČ V SRCU IN VZTRAJNOST NAJDETA PRAVO POT!

Jst sm prenehu tako….da sem skadil 3 najmocnejse skatlice cigaret zaporet….posledice: slabost,glavobol…. s tem so se mi zagravzali kruto a uspesno

Drage kadilke

Spomin na kajenje je še vedno živ, čeprav sem zadnjo cigareto pokadila 30. 12. 1987. Tudi datum je točen in ne bo nikoli pozabljen, ker je prinesel odrešitev po več kot dvajset letnem puhanju v zrak. Moja razvada me je zelo motila, kajti ob prenehanju sem pokadila tudi tri škatlice dnevno.
Kako mi je uspelo?
Oprla sem se na izkušnje mojih prijateljic, ki so uspele že pred menoj (vse smo še vedno nekadilke!).
Moje prebujanje se je vedno začelo s cigareto, a to jutro sem si rekla, da bom prvo cigareto prižgala šele v službi. Ko sem jo hotela, sem si rekla, da jo bom čez eno uro. … nato, sem čas prestavila na 10,00 uro dopoldan,…. nato na 12,00… še kasneje sem se odločila, da bom prvo cigareto tistega dne prižgala doma. Doma sem si spet prestvaljala ure do večera, ko sem se spet odločila, da prižgem šele naslednji dan. Če se prav spomnim je bila “fora” v tem, da nisem razmišljala tako: “Oh, ne morem prenehati kaditi, to vendar najraje počnem” Govorila sem si, da BOM KADILA; A NE SEDAJ!
Uspelo mi je… kljub stranskim učinkom, ki so sledili: nervoza, zadirčnost, nekontrolirani izbruhi in pridelanih 20 kg v dobrem letu.
A je bilo vredno, kajti mnogo kasneje sem dojela, da sem s cigareto, hrano, alkoholom… polnila le praznino v sebi in si na povsem napačen način hotela dvigniti svojo potlačeno samozavest.

V volji je moč. Tega stavka žal pri 51 let ne dojamem. Razganja me od “fovšije”, kako so nekateri lahko tako močni in nehali. Jaz to poiskušam že 30 let. Tako daleč sem, da občudujem nekadilce. Trenutno se trudim, da bi pokadila vsaj 1 škatlo, saj finančno ne zmorem več. Na račun cigaret se odpovedujem papici, izletu – marsičemu in čepim doma in vlečem, pa vlečem. Skratka na tem področju se smilim sama sebi. Neumno!!???
Prepričana sem, da so že našli zdravilo, da se brez muk odpoveš – samo tobačna industrija si ne bo dovolila propada.
Punce dokler ste mlade, bodite karakterne – saj na stara leta je vedno manj volje.
Lep pozdrav,