Ali smo v zdravstvu vsi enakopravni ne glede na leta?
Ne, vem kje naj začnem, ker sem več kot razočarana. Namreč…. babica je skoraj 1 mesec hudo bolana. Izvidi kažejo hudo vnetje (sedimentacija je v začetku bila prek 80 sedaj po skoraj eneme mesecu pa okoli 50). Splošna zdravnica jo je že 3x poslala v bolnico, vendar zdravniki na internem niso zaskrbljeni, da je vrednost železa v krvi 7, vrednost hemoglobina 110, da je sedimentacija povišana, da je v stadiju začetka odpovedovanja ledvic…. naj še naštevam?
Vse kar so do zdaj storili je, da so pogledali izvide, ji dali antibiotike (stranski učinki zdravila anemija – od 85 leta babica boluje za anemijo) in poslali domov. Danes, ko je že tretjič bila na internem so ji rekli, da so njeni izvidi super (kljub vsem zgoraj naštetim slabostim krvne slike), zdravil ne rabi in naj počiva doma (torej, čaka smrt) Dodatni komentar zdravnika: “Kaj želite, saj je že itak 84 let stara”!!!
A ni tako, da smo v tej državi vsi enakopravni in bi morali biti deležni ustreznega zdravstva, ne glede na leta??? Očitno da ne!!! Starejši ljudje so obsojeni na smrt, že preden vstopijo v ordinacijo. Kje je tu pravica?
Zdravniki se imajo za Bogove. Odločajo, kdo bo živel in kdo bo umrl. Sorodniki pa se počutimo nemočne. Vse kar nam ostane je pisanje pritožbe in upanje, da se takšne krivice ne zgodijo drugim.
Ne, nismo vsi enakorapvni. V naši državi za bolne veljajo samo tisti, ki imejo raka, pa tudi če se zaradi njega nič slabo ne počutijo so mesece in mesece na bolniški, hodijo na morje, ljudje, ki pa so res bolni(a na žalost nimajo diagnoze rak) pa doma trpijo. Tako pač je, dobro poznam ljudi, ki izkoriščjajo sistem na veliko, hudo bolni pa ga ne, ker enostavno ne morejo, saj so preveč izčrpani.
Svetujem ti, da babico odpelješ v kako drugo bolnico(meni je recimo bolnica v Novi gorici ZELO v redu).
Joj, razočarana – vgrizni se v jezik.
S kakšno vestjo lahko tako pišeš.
Vsaka bolezen je grozna za vsakega posameznika in za njihovo družino. In hkrati tudi najpomembnejša.
Bom pa naredila tudi jaz ” greh “, ker se mi anemična babica smili – smili se mi pa zato, ker namesto, da bi pri teh letih bila lepo doma med svojimi – mora boga reva preživljat svoje dneve v bolnišnici.
Zavedati se moramo dejstva, da se s staranjem počasi izgublja prvotna moč funkcije organov……………………..tak je naraven ritem – MI smo pa tako sebični, da hočemo delati čudeže tam kjer niso možni.
Vsak državljan RS ima pravico, da odkloni zdravljenje – imam priliko velikokrat slišati – tega nočem, pustite me – AMPAK ne. V imenu svojcev maltratiramo boge babice in dedke in jim podaljšujemo agonijo življenja – namesto da bi doma na fotelju dremali in bi se pravnuki igrali okoli.
No še ena razočarana, vedno bolj razočarana………….
Podravljene!
A ni vseeno, kako si bolan, če si odvisen od drugega, od tuje pomoči?? Kaj naj zdaj človek prosi, da se še spopadaš z rakom??? Kakšno mišljenje?!
Mogoče bi morala malo k meni na obisk, da bi vidla, kako se neguje že 20 let osebo – nepokretno. Res se moram veliko stvarem odpovedat, dokazovat tudi medicinskemu osebju, pa me tudi boli, saj je hčerka do sedaj vedno dobila negativno za toplice. Nisem pa pomislila, da bi blo “dobr”, da bi imela raka, da bi imela kaj več od življenja.
Pa malo pameti !
Drage moje,
lahko je pisati o bolezni, ko je nimaš. Zanimivo, da si nekdo želi raka, ker misli, da je onkološki bolnik v prednosti. Res zanimivo. Verjetno bi drugače razmišljal, če bi bil na mestu onkološkega bolnika. Ne verjetno, zagotovo!!
Eni pa res nimate pojma, kaj je to rak, kaj predstavlja kemoterapija za človeški organizem in da “lahko danes si, jutri pa te več ni”.
Pa se zavedam, da je rak le ena izmed hudih bolezni… ampak zame ta trenutek (ker je otrok imel raka) pač najhujša. Prepiranje, kaj je hujše in kaj bolj težko, pa je brezpredmetno.
lp, petra