izmišljen izvid – travmatologija
Moj 6-letni sin je imel po enem tednu nošenja mavca kontrolo na polikliniki. Najprej so ga ponovno poslali na slikanje, nato je bil poklican k zdravniku. Zdravnik se je v ordinaciji posvetil le slikam, sinove zlomljene roke oz.njegovega mavca pa niti od daleč ni pogledal. Že v ordinaciji sem se temu čudil – da ga zdravnik niti malo ni povprašal, če ga boli, če ga kaj moti… Ampak v redu, sem si rekel – gužva v čakalnici in treba je delati hitro.
Bil pa sem zelo presenečen, ko sem na poti do avta bral izvid, ki so mi ga porinili v roke. Na izvidu je pisalo, da je mavec nepoškodovan (kdo ga je pogledal???), da sin nima bolečin (kdo ga je to vprašal???), da so prsti na roki topli (kdo jih je potipal???) in primerno razmigani (kdo je to preizkusil???).
Naj ponovno poudarim, da zdravnik z razdalje nekaj metrov vsega tega ni mogel videti, sploh ob dejstvu, da sinu ni namenil niti enega samega pogleda, kaj šele prijazne besede.
In kdo bi bil kriv, če bi sin naslednje 14 dni nosil poškodovan mavec in bi to morda škodilo celjenju njegove roke? Kdo bi bil kriv, če bi imel morda zatečene prste na poškodovani roki, morda celo pomodrele, pa starši morda ne bi vedeli, da je to lahko narobe?
Ne trdim, da so vsi zdravniki na travmatologiji taki, a tale me je resnično pošteno razočaral!
Pa če pustimo sam odnos zdravnikov do pacientov, ki je v tem primeru nikakršen – kako ti lahko v roke porinejo izmišljen izvid?
Ja, nikec na traumi uporabljajo šablonske izvide in to je sramota za naše zdravstvo.
Moja hči je imela zlomljeno nogo in tudi prsti so bili skoraj v celoti pod gipsom. Na izvidu pa ji je pisalo, da so prsti lepo razmigani in topli…
Zagipsani prsti so težko razmigani, potipal ali pogledal jih pa itak nihče ni z bližine manj kot 5 metrov.
Nikec , tako je bilo pri meni. Na prstanec desne roke mi je padla železna palica . Na travmatologiji so mi roko ( prst slikali ) sliko je pogledala sestra ( zdravnik je nekam odbrzel iz ordinacije ) rekla , da imam odrobljen delček kosti , me napotila po mavec in….
tri tedne bolečin pod mavcem , nato sledi kontrola na travmi pri travmatologu , ki mlade zdravnike uči in….
mavec dol , prst je pogledal malomarno ali sploh ne , namreč…….
doma bolečine , bolečine , bolečine.
Grem do svoje zdravnice splošne , ki prebere izvid in reče : ” Dajte no malce potrpet in razgibavat kot lepo piše na vašem izvidu specialista travmatologa.
Doma prst razgibavam , trpim ….
Se odpravim po 14 -ih dneh nazaj na travmo , me končno dobro pregleda mladi zdravnik , se posvetuje s svojo starejšo kolegico travmatologinjo in mi vedno pretresen pove , da je sklep zdrobljen , da nikoli ne bom več migala z njim in da moram na operacijo , kjer mi bodo sklep zatrdili.
Nikoli nisem malomarnemu zdravniku povedala kaj je storil z pregledom , ki pregled ni bil , sem se pa odločila po tvojem prebranem pismu to storiti in mu povedati.
Četudi pozno , nikoli ni prepozno. Popraviti se ne da , bo pa morda pazljivejši v bodoče.
Ja, H., prevečkrat smo tiho in to ni prav! Zato se pa lahko takole malomarno obnašajo do nas.
Če nadaljujem mojo zgodbo s traume – nisem imela namen, ampak me je tvoja zgodba spodbudila:
Po treh tednih gipsa je bila hči spet naročena na pregled. Spet najprej RTG, potem do zdravnika (upokojenega, 79 let ima!). Ta je gledal slike in komentiral, da so tako slabo slikali, da se nič ne vidi. (to je napisano tudi na izvidu!)
Kljub temu je poslal hči v mavčarno na odstranitev mavca. naivno sem mislila, da jo bodo potem še 1x slikali, kar pa se seveda ni zgodilo. Čeprav ni videl, kako in koliko je kost zaceljena, je otroku odstranil gips in ga poslal domov. Malomarnost je premili izraz za to.
Še prej je pa na hči v ordinaciji vpil, ampak res vpil (sestra je šla zapret vrata, da se ga ni slišalo po celi čakalnici!). Kričal je, naj normalno hodi (kako, po treh tednih gipsa?), naj si malo hitreje obuva čevelj… Hčeri je šlo na jok, saj nekako ni navajena na take odnose, pa še noga jo je bolela in jasno ni mogla normalno hodit. Nakar jo je ozmerjal še, da je cmera in podobno.
Še danes mi je žal, da nisem ukrepala in šla do predstojnika. Zaradi strokovne napake in odnosa do otroka. Ampak itak najbrž ne bi nič dosegla, ker se zdravniki ščitijo med sabo.
Preveč smo potrpežljivi…
tejčika napisal:
> Nedavno sem preživela operacijo, po kateri je ostal ogromen
> hematom. Na kontroli je operater rekel: Tole pa ni prav lepo za
> videt! Na poti domov sem v izvidu brala: rana skoraj v celoti
> zaceljena, hematoma ni videti….
> No comment….
Ja, to je na isti način kot “prsti so dobro razmigani”, ob tem da so prsti v gipsu.
Ampak mi res ni jano, kako si to lahko dovolijo???
Veš zakaj si to dovolijo? Zato, ker jim MI to dovolimo, ker smo kot ovce vsi ponižni pred njimi kot da so kaki bogovi. Pa žal niso in jim je treba to pokazati, ker dosti preveč plačujemo od svojih dohodkov, da bi se tako obnašali.
Priznam tudi z mano so se isto obnašali, dokler mi ni enkrat počil film in sem na mestu opravila s sestro in nesramnim/nesposobnim zdravnikom. Kakšne pritožbe predstojnikom! Lari fari! Saj se ščitijo med sabo.
Si ne moreš misliti, kako zaleže, ko jim v obraz poveš, kaj narobe delajo in kakšno je njihovo obnašanje.
Sem mislila, da me bodo naslednjič vrgli ven, pa me niso, sta bila tako prijazna in sta delala kot je treba.
Od takrat naprej vedno in povsod vsakemu povem kar mu gre, če kaj ne dela prav, pa se zraven še napihuje od pomembnosti, pa naj bo to mehanik, frizer, zdravnik, ali prodajalka, itd. Neverjetno, kako zaleže taka “resnica v obraz”.
Bravo crp!
Verjetno jim res premalokrat znamo ali upamo povedati v obraz.
Ampak ob izkušnji s konkretnim zdravnikom na travmi si upam trditi, da bi me lastnoročno odnesel čez vrata, če bi rekla kaj takega, kar mu ne bi bilo všeč. Ni nadiral le moje hčere, nadiral je tudi gospoda na drugi strani “zavesce”… In takim ne vem, če prideš do živega.
Mogoče pa.
Bom drugič poskusila tud jaz! A vsekakor upam, da mi na travmo ne bo treba spet kmalu stopiti…
Večkrat berem take lažne izvide in se čudim, kako si kdo to upa napisati.
Ko vprašam pacienta mi pove, da je izvid prebral šele doma. Problem nastane, ko tak človek potrebuje bolniški stalež in npr. prsti sploh niso razgibani, na izvidu pa piše, da je vse b.p., komisija za bolniške pa vidi samo papir, pacienta pa ne.
Na žalost se to ne dogaja samo na travmatologiji, ampak je očitno kar vsesplošna praksa. Jaz sem bila že večkrat slabe volje, ko sem brala kakšne izvide, ker je pač pisalo, da naj bi jaz rekla to in to, pa je šlo očitno za nesporazum, marsikateri podatki pa so bili preprosto potvorjeni. Prav zanimivo je bilo, kako so na Infekcijski kliniki revitalizirali moje uničene nebnice. Zdravnica mi ni pogledala v žrelo, meni se je pa zdelo, da sem ji dovolj jasno povedala, kakšen gnoj mi teče iz sinusov navzdol, ORL izvid z opisanim stanjem nebnic je pa tudi obdržala.
Pri takih izvidih tudi ne gre samo za enkratno napako, saj navsezadnje tako pridemo z napol izmišljenim izvidom k drugemu zdravniku, ki ne bo toliko nas poslušal, kot pa bral, kaj je napisal predhodnik. In se napake kar vlečejo. Napake, ki pacienta lahko zelo drago stanejo. Še posebno kroničnega bolnika.
Jaz zaradi takih stvari vsekakor ne bom več slabe volje. Po zadnji slabi izkušnji sem se odločila, da bom take izvide zdravnikom lepo vračala z mojimi pripombami.
Lep pozdrav,
Alenka
stvar me spominja na nesrečo pred 5 leti ko mi je sina povozil avto.
Domov so ga dali za silo obvezanega brez odpustnice češ da jo dobimo po pošti, v roke so nam potisnili papir kako se ravna z otorkom ki ima pretres možganov in da naj gremo na kontrolo čez 2 dni k pediatru.
Ko ga je pediater videl bi ga skor kap. mali bi moral imeti nepohodno longeto in bo moral ostati v bolnici vsaj to je pisalo na odpustnici ki sva jo čez dva dni dobila ko anju je pediater poslal naza,aja pa napisali so da sva midva iz urgentnega bloka ušla?!?!?!
Pa da ne govorim da smo morali še enkrat po napotnico v ZD češ da je stara poškodba. Čez leto in pol pa je sledila operacija ker je imal v nogi kamenčke zaradi neočiščene rane.