Mene pa zanima naslednje:

koliko informacij o tvojih težavah lahko medicinska sestra, ko se naročiš na pregled pri ginekologu “zahteva” od tebe? Npr. ni mi ravno všeč, da če imaš kakšno ginekološko težavo, me potem ona vse sprašuje, ja pa kaj, zakaj, kako to izgleda…itd. Ne vem, a bo ona presojala ali sploh lahko grem k zdravniku ali ne, a ni to moja pravica in bom kar me tare pač povedala svojemu zdravniku?? Človek se počuti kot na kakšni tržnici… Razumem, da nekaj ji pač moraš rečt (kot da hodim k zdravniku iz veselja), ampak da te tam tako zaslišuje…..in ko rečeš, da se boš o vsem pogovoril z zdravnikom, ti rečejo, da kaj si nesramen. Ne vem, a sem jaz čudna ali je preveč, če zahtevaš malo diskretnosti?

Hvala in prosim za nasvet, da bom naslednjič vedela kako odreagirat!

Hvala

Medicinska sestra te vpraša samo po osnovni težavi, da se lahko na podlagi tega odloči o nujnosti pregleda – zaradi naročanja.

Npr. če rečeš da krvaviš te bo logično vprašala ali si noseča, kako intenzivne so krvavitve in koliko časa trajajo – ne zanima pa jo vse ostalo – če je poškodba in kako ali zakaj je nastala………

Ni vedno tako,se prideš direkt v ordinacijo naročit,ker ti tel.slušalkke kljub določeni uri za naročanje ne dvignejo,pa te vpričo vseh sprašuje še kaj drugega,sem doživela, da je pacientko vpričo vseh spraševala o številu in vrsti splavov in podrobne podatke o poteku razl.zdravstvenih stanj npr.vnetja ipd.Sedaj je sicer malo boljše,res pa je ,da se ponekod -periferije še pogovarjajo kot branjevke na tržnici in lahko o določenih boleznih in ljudeh izveš marsikaj,če te le zanima.Nimam ne vem kaj nad sabo,se pa sprašujem kaj se govori,ko odhajam,če druga ne, imam preveč kg.

Točno tako, še vedno doživiš take stvari in če se temu upreš, jih še slišiš da kaj si pa domišljaš… Res je, niso vse sestre take, večinoma so zelo prijazne in diskretne (v večjih mestih je takoj zaznati razliko), so pa nekatere, ki jim očitno ni jasno zakaj so tam in kakšne pravice in dolžnosti imajo na svojem delovnem mestu. Mene bolj skrbi to, da jim očitno nihče ne naredi kake “lekcije” oziroma jih opozori na to, da je narava njene službe pač taka, da pikantne podrobnosti nas pacientk niso njena “pravica” ampak diskretnost, ki naj bi za vrati ordinacije tudi ostala. Žal s svojim ravnanjem velikokrat ne dajejo takega občutka nam pacientom. In če se mi upremo, smo itak ožigosani za nergače in nezadovoljneže, zato se res sprašujem kako taki ženski kaj dopovedati?? In potem se konča: ah, pustimo jo pri miru, taka pač je! Vraga, če bi delala v kakem podjetju in kvasila okrog poslovnih partnerjev kake neumnosti, bi že zdavnaj letela. In tako smo mi pacienti lepo tiho in s cmokom v grlu odgovarjamo na vprašanja, ki mislim, da niso relevantna za ugotoviti ali je pregled nujen ali ne, po možnosti še pred drugimi pacienti in barka gre naprej…. žal.

LP

Če smo pa že sestre take packe, pa nekulturne…
Čeprav sem medicinska sestra sem morala v bolnico, tam me je srečala ena izmed naših pacientk.Čez nekaj časa mi je kolegica povedala da je ta gospa v čakalnici prav veselo,in glasno razlagala o moji bolezni vsakomur, ki jo je hotel poslušati.Ali imam tudi jaz pravico do zasebnosti?Ali to velja la za paciente ki niso zaposleni v zdravstvu in podobnih službah?Komu se lahko pritožim nad ravnanjem pacientke?

Saj sem rekla, da to ne velja za vse in posploševati bi bilo res neumno in neumestno! Je pa zal tako, da medicinske sestre opravljajo (te) SVOJE DELO, za katero so odgovorne, in vsakdo se pri svojem delu mora soočiti tudi z odgovornostjo, če dela ne opravlja tako kot bi mogel, se ti ne zdi???

Kaj pa govorijo ljudje v čakalnici, pa na tgu, to pa itak so in bodo, to je stvar človeške kulture, pritožiš se lahko samo bogu. ..na žalost. In seveda imamo vsi pravico do zasebnosti. Žal pa ona tam v čakalnici ni bila V SLUŽBI zato ji ne moreš nič! Takšno razmišljanje “kaj pa jaz???, “zob za zob” itd. pa na žalost samo pojasnjuje , da ocitno ne razumeš kaj sem hotela povedati.
In oprosti, nisem hotela posploševati, dosti sester je res zlatih, žal pa sem jaz imela tako izkušnjo, ki je vrgla zelo slabo luč na ta poklic, zato se mi zdi, da bi pri takih “primerkih” morali nekako ukrepati (ko sem omenila zdravnici kaj ima za eno sestro, je samo zahamnila s roko, češ, da je ze večkrat probala razčistiti z njo, a se žal ne da..), prav zato, da ne na koncu izpadete vse take! Ne pa da se takoj pocutite ogrozene…

lp

Ja Maša nisva se razumeli…
Bolniki se (skoraj večina) zavedajo samo svojih pravic.Imajo pa,kot povsod tudi dolžnosti.Ampak o dolžnostih se ne razpravlja.Tako kot jaz spoštujem pacientovo zasebnost, bi pričakovala da tudi oni mojo.Tudi jaz kdaj, vprašam pacienta kaj mu je .Pa ne zaradi radovednosti, ampak nekatere paciente je treba vzeti preko vrste,če ima bolečine,visoko temperaturo, hodi na kemoterapijo ipd….Ker tega ne sprašujem v čakalnici,si ostali mislijo:” Spet je vzela enega po vezah.” Poznaš ta občutek,te poglede čakajočih?