Tole sem prebral na enem izmed forumov.
To pa je čista svinjarija.Tem banditom imenovanim zdravnikom bi morali rezati glave. To pa je demokracija-ko so belohaljarji nedotakljivi.Enkrat se bo enemu strgalo pa jih bo počakal za vogalom in jih razrezal na kose.In edino prav bo naredil ker drugega ta golazen in banda ni vredna .Kaže da je ta belogardidez od janše še bolj zajebal situacijo.Un belogardist drobnič je napovedal da bo prišparal 1.7 milijade na račun bolnišk -teških bolnikov -iz blaganje zavoda za zdr. zavarovanje.Kar ste volili to imate- Izdajalsko lopovsko belo gardo.
BERI:
Članek Milene Zupančič BOLNIKA NE ŠČITI NIHČE v Delu, 11.11.2003, me je vzpodbudil, da z opisom zavarovalnega primera potrdim razmišljanja in podprem prizadevanja varuhinje bolnikovih pravic Magde Žezlina. Opozoriti želim na rigorozno varčevalno politiko zdravnikov pri ZZZS in na Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v smislu pravic zavarovancev.

Zavarovanec se je že od svojega 36. leta boril s težkimi boleznimi. Zaradi dedne hipeholesterolemije je zbolel za arterosklerozo, imel dve operaciji by – pas , srčni infarkt, artritis. Stalno je bil pod zdravniško kontrolo, užival je predpisana zdravila in skrbel za zdravo življenje. Bolniški stalež je koristil minimalno. Dobro se je počutil v delovnem okolju in delo ga je veselilo. Opravljal ga je odgovorno in vestno. Bil je optimističen in veder. Vsakomur je polepšal dan. Za premostitev trenutnih zdravstvenih težav je raje koristil dan ali dva rednega letnega dopusta. Novembra lansko leto je nenadoma zbolel še za jetrno cirozo, pa alkohola sploh ni užival prekomerno.

Ker je bil po preteku bolniškega staleža še zelo slaboten in imel več zdravstvenih težav, je osebni zdravnik, spec.spl.med., vložil predlog komisiji ZZZS, da se mu bolniški stalež podaljša. Imenovana zdravnica ZZZS mu ga je podaljšala v odsotnosti le za teden dni, z obrazložitvijo, da pritožba zoper ta sklep, v skladu z določili 3. odstavka 81. člena Zakona, ne zadrži njegove izvršitve. Zavarovanec se je na opisani sklep pritožil, delno opisal zdravstvene težave in pridal mnenje specialista – gastroenterologa, da še ni delazmožen. Prepričan je bil, da bo pritožba ugodno rešena, zato ni odšel na delo. Tudi njegov osebni zdravnik, mu je svetoval, naj počaka na sklep. V sklepu komisije , ki ga je dobil tri tedne kasneje, piše, da je pritožba utemeljena, da se ji ugodi, datuma začasne zadržanosti z dela pa niso spremenili. Spremenjen je le del o dovoljenem gibanju v kraju bivanja za nazaj. 58-letni zavarovanec je moral tako, za te tri tedne, koristiti svoj redni letni dopust. 01.04.2003 je odšel na delo s polnim delovnim časom, kljub temu, da se je še slabo počutil, da je bil slaboten in neodporen (v času bolezni je shujšal cca 25 kg), da mu je najmanj enkrat na dan postalo slabo……Njegov osebni zdravnik je rekel, da mu ne more pomagati in da mora upoštevati sklep!!! Zdravniški komisiji je zavarovanec 02.04.2002 priporočeno oddal ugovore in pripombe na sklep. V vednost jih je poslal priporočeno tudi generalnemu direktorju Borutu Miklavčiču. Odgovora ni dočakal, pa tudi poslali ga niso. 05.04.2003, po štirih dneh dela s polnim delovnim časom, je umrl.

Prepričana sem , da je bilo za nenadno odpoved srca krivo tudi vznemirjanje, zaradi vseh zgoraj opisanih zadev.
Skrbnega in ljubečega očeta in moža družina neizmerno pogreša

Odpira se mi nekaj bistvenih vprašanj:

1. Čemu je pritožba zoper sklep imenovanega zdravnika sploh namenjena, če ne zadrži njegove izvršitve? Ali se je sploh smiselno pritoževati na komisijo, če bi se po njihovem mnenju, moral zavarovanec ravnati po sklepu imenovanega zdravnika, čeprav le-ta ni upošteval trenutno zdravstveno stanje pacienta, ker je pregledoval le njegovo zdravstveno dokumentacijo in ne njega. Imenovanega zdravnika in zdravstveno komisijo pa predpisi ne zavezujejo, da morata upoštevati mnenja specialistov, ki podajo tudi svoje mnenje o delovni zmožnosti zavarovane osebe. Ali se je na Delovno in socialno sodišče sploh smiselno pritoževati, če vemo, koliko časa postopki trajajo in če gre zavarovancu izključno za zagotovitev pravice do zdravljenja in ni motiviran z odškodninskimi zahtevki?

2. Ali lahko sklep imenovanega zdravnika le po pregledu dokumentacije izniči strokovno mnenje dveh specialistov, ki sta potrdila delovno nezmožnost svojega pacienta? Ali imamo imenovanega zdravnika in zdravniške komisije le za pregledovanje zdravstvene dokumentacije ali morebiti tudi za paciente?

3. Zakaj je v sklepih imenovanega zdravnika in zdravniških komisij apriorna nezaupnica do pacientov, ki zapoveduje mirovanje doma ali pa dovoljuje gibanje v kraju bivanja? Ali že sama diagnoza bolezni ne narekuje tudi načina zdravljenja, ki morebiti vključuje tudi gibanje ?

4. Kje je zdravniška etika, ko neozdravljenega bolnika, ki jim napiše pritožbo, popolnoma ignorirajo , se z njim niti ne pogovorijo in ga zaradi rigoroznih varčevalnih ukrepov vračajo na delovno mesto s polnim delovnim časom? Ali delajo zdravniki zaposleni pri ZZZS torej v interesu bolnika ali ZZZS?

Uh, si se pa razbesnel(a), morda celo upraviceno, vendar … malo bi lahko izbiral(a), koga bos rezal(a). V oklepajih pisem namenoma, ker nisi dal(a) tocno vedeti, ali si M ali Z, ce ne morda kar nekaj vmes.

Jaz sem naceloma neprizadet, ker hvala bogu do sedaj z dohtraji nisem imel dosti opravka, pa vendar bi bil malo bolj obziren do blatenja vseh vprek. Mislim, da gre tu bolj za vprasanje pokvarjenosti clanov komisij in njihove skorumpiranosti kot pa za umazanost beloharjarjev nasploh.
Ze to, da sedijo v komisijah na ZZZS in ne zdravijo, jih loci od normalnih zdravnikov.
Malo pomisli na onega, ki ti lahko pojutrisnjem resuje zivljenje na kaki operacijski mizi in se morda opravici za hude besede.

Za opisan primer pa soglasam, cudna stvar, zrela za kakega preiskovalca.

Dej, ne seri. Tisti dohtarji, ki sedijo v komisijah ZZZS, niso dohtarji, ampak zavarovalniški uradniki, ki se jim jebe za paciente – oni so tam zato, da zasigurajo zavarovalnici profit.

Da pa zarad tega kozlate po vseh dohtarjih kar vsepovprek, pa pridite enkrat v KC ali v kakšen ZD v Ljubljani, pametnjakoviči, pa vam bom pokazala, kako zgleda sestanek zdravnika in zavarovalniškega agenta, ki se pride pizdit zarad “preveč” izdatkov in kakšne grožnje vse slišiš, ker “razmetavaš z denarjem”. Tud dohtarji so samo ljudje in žal se kdo tud toliko skorumpira, da začne šparat na receptih in preiskavah zato, da ga bo kurba od agenta pohvalila zavarovalnici in bo kje po ovinkih kanila kakšna boniteta za njega osebno.

Večina dohtarjev pa bije vsakodnevno bitko med tem, kar pacinet rabi in med zahtevami zavarovalnice, ki plača recimo samo petdeset posegov na mesec in amen, boli njih *****, če je ravno tvoj pacinet enainpetdeseti. In kaj naredit? Bolnega človeka domov poslat ne moreš, zavarovalnica posega noče plačat, kaj bi pa vi, ki ste tako hudičevo pametni, naredili, a? Jaz vam lahko povem, kaj naredi 90% zdravnikov: opravi poseg in zato post festum prenaša tuljenje zavarovalničarjev, 10% pa pošlje človeka domov. In kdo je kriv, da je tako? ZAVAROVALNICA! Zato že enkrat pritisnite na prave krivce in jim zlepa ali zgrda dopovejte, da ne boste gledali, kako oni iz zdravstvenega zavarovanja delajo biznis, kjer je važno samo to, da bodo na koncu leta delili profit najbolj “zaslužnim”, tudi če mora zato par sto pacientov pocrkat.

Pustite dohtarje na miru, oni plujejo med scilo in karibdo in enkrat za spremembo usmerite bes proti tistim, ki silijo dohtarje v šparanje na vaš račun.

Se strinjam,da je delo ZK I in II v Ljubljani ena sama kuhinja. Nikoli ne veš kdaj boš dobil odločbo, četudi je tvoj zdravnik v roku poslal predlog za podaljšanje in imaš vse medicinske indikacije za nadaljevanje zdravljenja.

Mene so pustili decembra 2002 13 dni brez odločbe?!?? in potem sem jo dobila 03.01.2003 poslano z navadno pošto. Moj delodajalec je pokazal sicer malce razumevanja, tako da v službo nisem šla, pa tudi dopusta nisem dajala, ampak za obračun bolniške se je pa zapletlo. Po izdaji odločbe rabijo še 2 j****a dneva da pošljejo mojemu zdravniku nazaj kartoteko in da mi on na podlagi tega lahko izda bolniški list.
Po informacijah pacientov iz drugih regij ( Nova Gorica), je pri njih tako , da pacient pride na vsako obravnavo komisije, se lahko pogovori z imenovanim zdravnikom in tam prejme odločbo in bolniški list, ter takoj ve pri čem je. Samo v tem primeru je mogoče govoriti o tem, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njenega izvajanja, če pa ti nekaj nisi prejel, se pa ne moreš držati izreka.
Poleg tega so teko freh, da pacientu, ki je zainteresiran, ne dajejo nobenih informacij po telefonu, češ da gre za načelo varovanja osebnih podatkov. Riti birokratske.

Res bi bilo potrebno uvesti v tej državi nadzor nad izvajanjem nalog zdravniških komisij, saj nič ne pomaga biti plat zvona v medijih dokler bo nekaj odpisanih partizanskih dohtarjev obvladovalo ZK I in ZK II. Če je nek Lovrenov tam bog in situacija, potem “je pacientka sposobna za delo, ker iz medicinske dokumentacije ni razbrati , da bi bilo zdravljanje še potrebno”… medtem ko je pacientka isti dan hospitalizirana kot nujni primer.

Tukaj se pa moram tudi sama vključiti. Jaz čakam na odgovor na pritožbo že več kot 1 mesec.
Pred potekom bolniškega staleža je zdravnica komisiji predlagala, da mi odobri 4 urni bolniški stalež, saj se moje zdravje ni kaj dosti popravilo. In ker je bilo že na prejšnji odločbi komisije celo napisano, da bom prehodno delala 4 ure, nato potest po sklepu IK, sva bilil z zdravnico prepričani, da mi bojo 4 urno bolnško odobrii. Seveda mi je ista izbrana zdravnica izdala sklep, s katerim sem morala iti delat 8 ur. Seveda sem se pritožila, vendar že več kot mesec dni čakam na odgovor.
Gre mi na bruhanje, ko gledam, kaj si privoščijo te zdravniške in pravtako invalidske komisije.
MOje zdravnice, kakor tudi specialistov, ki so mi predlagali 4 urni delovnik sploh noben ne upošteva, mene pa tudi niso povabili na pregled. SE pravi, da če si bolan je še najbolje, da greš direkt v krematorij in se daš sežgati, da ne boš tem birokratom delal papirne zdrahe.

Zdravniki pri vsem tem niso nič krivi, saj jim skoz dihajo za ovratnik. Zato sem v svoji pritožbi tudi navedla, da se mi ne zdi prav, da nekdo ne verjame mnenju osebnega zdravnika, ki je s pacientom v direktnem kontaktu in dobro ve, ali je pacient bolan ali ne.

Sram naj bo vse te skorumpirane papirščnike, zavarovalnice in vse, ki se ne zavedajo, da bodo nekoč tudi sami ali njihovi najdražji lahko pacienti. No, super bi bilo, če bi lahko svoje ukrepe kdaj sprobali na svoji koži.

SE ZELO STRINJAM S TEM! OPRAVIČILO PRAVIM ZDRAVNIKOM.
DOBRO DA SEM ZVEDEL ŠE NEKAJ VEČ.VERJEMI DA JAZ UDARJAM PO PRAVIH BARABAH . L.P.

Se strinjam tudi s tabo, to je ena sama velika golazen če mene vprašaš.
En mesec na pritožbo sploh ne bi smela čakati, ker je rok za odgovr po zakonu 8 dni toda v tej gnili skorumpirani državi ga nihče ne upošteva ti kot bolnik se pa jebi. Kakšna pravica daj ga srat-banda na kubik.Pred stalinov vod pa streljati če bi bilo po moje. Največji problem je v tem ker si kot bolnica odvisna od teh po mojem mnenju totalnih barab in banditov in se ne upaš niti vložiti tožbe na njihovo kao dokončno odločitev. Kolikor oni v enem listu naredijo protizakonistosti bi morali povkrati v ječi do zadnjega.
Kot prvo ne upoštevajo roka za odgovoor-ti ga moraš-, kot drugo delodajalcu sporočajo tvoje zdravstvene anamneze8protizakonito) in kot bistveno tebe pošljejo na delo čeprav si po vseh papirjih bolna in po vseh mnenjih zdravnikov. Tukaj pa je sodišče tisto ki reče zadnjo besedo.Torej če vsi iztvidi govorijo tebi v prid in če bo videla da so ti neopravičeno zavrnili pritožbo jih pojdi takoj tožit. Drugače si izvisela!

SE strinjam, a kaj, ko si od teh komisij odvisen vse življenje….če si bolan seveda. In ko se enkrat nekomu zameriš, se lahko slikaš sebi v škodo. Jaz imam že skoraj od pritožbe naprej drugo priporočilo specialista za 4 urni delovnik, pa zdravnica ne more dati predloga naprej, ker še nisem dobila odgovora na pritožbo. Ma gre mi na bruhanje.

Žal pa tudi sodišče, vsaj kar se mene tiče, odpade. Na našem koncu, na skrajnem SV dežele, je enak šmorn tudi na sodiščih. Vsi se poznajo in so povezani. Lahko samo še čakaš, kdaj se ti totalno utrga in boš res kakšnemu pogledal v jetra. Me pa čudi, da tega ni še nihče storil….očitno smo zelo potrpežljivi.

sam še to bi dodal.
ko se boste dohtarji tako bunili nad delom kakor jim ti rečeš zavarovalnih agentov na ZZZ-ju in boste stavkali za to ker so kršene pravice bolnikov in ne samo zaradi svojih tolstih riti in plač , takrat pa mi boš solil pamet o teh rečeh.

tudi mene to čudi. če bi vsak dan enen enga dohtarja na ZZZS pospravil pa bi bilo ok. ti vseeno predlagam sodišče tam štejejo dokazi. itak se pa pritožiš in gre na drugo sodišče v nadaljevanju če je že pri vas vse skorumpirano pa zgonjeno med sabo.

Pred časom sem bila povabljena na invalidsko komisijo, saj sta mi specialist ortoped in specialist psihiater predlagala skrajšani delovni čas in to 4 ure dnevno. Imam hude težave s hrbtenico, hernio disci, spino bifido, artrozo kolen in ramen, kronični entezitis, degenerativni revmatizerm, več kot leto dni pa se zdravim zaradi depresije. Imam tudi več kot 20 let zvišan pritisk. In danes sem dobila odločbo, da mi skrajšani delovni čas ne pripada, da lahko delam 8 ur.

Na komisiji je bil prisoten samo en zdravnik, ki pa me je spraševal o tem, ali sem poročena, kje dela mož, če sem že babica, enkrat sem se morala predkloniti, dvignil mi je levo in desno nogo, prislonil stetoskop na prsi za kakšnih 5 sekund in s tem je bil pregled opravljen. Medtem mi je seveda razlagal, kako imam že itak odločbo, s katero imam priznano III. kategorijo invalidnosti in priznan počitek 7 minut na vsako uro.

Pa saj to ni res….. Kolikor vem, bi naj bili na komisiji prisotni trije zdravniki, ki so tudi podpisani na odločbi. In zanima me, koliko priporočil in kakšna morajo biti, da ti neka komisija, ki je bila sestavljena iz enega splošnega zdravnika, potem odloča o bodočnosti bolnega človeka.

V Murski Soboti je na tem področju totalna sramota. Na vsakem koraku je upokojenih en kup hipohondrov, ki so dobro podmazali posameznike, da so sedaj v penziji, igrajo tenis, čeprav imajo kao obrabljena kolena, ki hodijo po veselicah in prenašajo mize in klopi, čeprav imajo kao poškodovane hrtenice, upokojeni so vsi pijanci, medtem ko je nekdo, ki dela v pisarni lahko napol mrtev, pa ga ne povoha niti pes. Sama sem bila 20 let pretežni del delovnika za pisalnim strojem, kjer sem si dodobra izrabila prste rok in zapestji, ramen, sedaj pa že osem let delam v glavnem za računalnikom, kjer pravtako trpijo roke, vrat, križ, oči……. In potem te na komisijo obravnavajo tako, kot da hodiš v pisarno dremat in da tisti, ki nismo za težkimi stroji ne delamo nič oz. da delodajalci mirne duše prenašajo, če nekdo v pisarni meditira….. Kar precej je takšnih delovnih mest, kjer je to mogoče, jaz pa moram delati in če imam napisano da je to 8 ur, potem se od mene pričakuje, da 8 ur delam. Situacija je vsak dan slabša, skrb za bolnega človeka pa ne zanima več nikogar, samo plačujejo naj se vse dajatve, da bodo lahko nekateri dobro živeli.

Ali je to povsod tako, ali pa samo v tej gnili Murski Soboti?