Spoštovani,

Opažam vse večjo neažurnost moderatorja na forumu Kako živeti z rakom! Nedavno sem na drugem forumu pisal ,
da nihče ne odgovori dekletu v stiski pod temo:
Kasneje se izpostavilo, da je prejela več odgovorov, med drugim tudi zdravnice Irene,
le da jih nihče več kot teden dni ni utegnil “odobriti”. Tudi sedaj pod to temo še čaka neobjavljen zadnji odgovor izpred dveh dni.

Forum, kjer se vprašanja in odgovori pojavljajo morda enkrat tedensko po moje UMIRA. Verjetno to, žal, kaže pravo sliko odnosa do onkoloških bolnikov v celotni naši družbi. Kakšen smisel ima spraševati in odgovarjati na takšnem forumu naj presodi vsak sam. Rak je pri nas še vedno velika tabu tema, čeprav statistično vsako uro to bolezen na novo odkrijejo pri enem Slovencu. Tako bolniki kot zdravi zelo neradi diretno govorijo o tej bolezni. Na forumu se je marsikomu lažje razvezal jezik in se je izpovedal. Društvo onkoloških bolnikov očitno ne uvidi pravega pomena tega foruma in koristnosti za svoje formalne in neformalne člane. Osebno mislim, da gre za neodgovorno in nespametno ravnanje, saj je doslej prav ta forum mnogim pomagal prebroditi trenutno stisko, izmenjati izkušnje in izvedeti stvari, ki jih iz različnih vzrokov niso mogli pri svojem zdravniku. Sicer koga pa to sploh zanima?

Srečno,
Jože

Strinjam se z Jožetom, da bi predvsem na tem forumu odgovori morali biti čim hitrejši. Tu gre za bolnike in svojce, ki iščejo trenutno pomoč in morda je včasih… čez en teden… že prepozno.

Pozdravljeni,
strinjam se z vami ko pišete da vsi ki pišemo na forumu “kako živeti z rakom?” težko čakamo odgovorov. V zdnjem času sem sama veliko pisala na forum in moram vam povedat da so me odgovori ga. Irene zelo pomirili saj sem dobila informacije, ki jih na žalost ne moreš dobiti nikjer, to pa zato ker je reakcija pri vsakem človeku drugačna. Jaz sem nadvse hvaležna da tak forum sploh obstaja in ga. Ireni da mi je do sedaj vedno odgovorila, čeprav je včasih potrebno malo počakat. Čakanje pa je res najhujše, človeka prav ubija. Želim si da bi ta forum še naprej obstajal in da bi si sami med seboj kaj več svetovali vzeli čas drug za drugega. No pri nas zdravljenje raka še ni končano, sedaj prestajamo drugi del zdravljenja, zato bom sigurno še potrebovala pomoč foruma in vseh ki mi bodo pripravljeni svetovati in pomagat. Vsem želim lep sončen dan in čim več potrpljenja in duševnega miru.

Spoštovani!

Poleg navedenih možnih razlogov želim navesti še enega, ki je dejstvo oz. moja trpka izkušnja.

V zadnjem pol leta sem nekajkrat skušal obvestiti bralce foruma “Kako živeti z rakom?” o uspešnih ozdravitvah rakavih obolenj, ki so jih obiskovalci foruma navajali kot svojo zdravstveno stisko, a nič ni bilo objavljeno. Gospa Irena pač meni, da tako obveščanje ne spada na forum, ki ga ona ureja.

Pred dobrim letom sem poočital ge. Ireni, da zagovarja in ponuja samo šolsko medicino. Bila je užaljena, čeprav sem obelodanil le resnico.

Na srečo obstaja že mnogo pričevanj o uspešnih ozdravitvah “neozdravljivih” rakavih obolenj. Na žalost pa taka dobronamerna obvestila ga. Irena dolsedno cenzurira (meče v koš).

Izkušnje po svetu dokazujejo, da so t.i. alternativne vrste zdravljenja zelo uspešne, recimo s spremembo prehrambnih in življenjskih navad.

Če kdo želi preveriti resničnost mojih trditev, naj si ogleda “Ozdravitve raka, ki so dale misliti medicini, pričevanja in viri”, ki so javno dostopni na in
ali na .

In še za konec. Naslov foruma bi bil spodbudnejši, če bi se glasil, recimo, “Kako zdraviti raka?”.

Pozdravljam vas!

Spoštovani gospod Mitja!
Dejstvo je, da je z rakom treba včasih tudi živeti, ker ga ni moč pozdraviti.
Čudno luč na vaša objavljena pričevanja meče dejstvo, da je za vse te ozdravitve nekako zaslužna makrobiotična prehrana (ne pa tudi kake druge metode, četudi alternativne), kolikor sem zasledila, iz enega samega vira.
Objavljanje takih vsebin na moderiranem forumu, ki ga vodi dr. Irena, je pač stvar njene osebne in strokovne presoje in mnenja.
Očitno lahko to storite na nemoderiranem forumu, kjer vam te pravice nihče ne krati. Nisem prebrala vsega, tudi ne vem, kaj ste želeli objaviti, in to tudi ne leti na vas, imam pa žal tudi osebne izkušnje s tem, kako se želijo določeni ljudje okoristiti na račun neozdravljivo bolnih, umirajočih ljudi in njihovih obupanih svojcev, in zato ne krivite dr. Irene zaradi njene previdnosti, ki jo jaz na tem mestu pozdravljam,
Lepo pozdravljeni!

Spoštovana šišmiš!

Vaš odgovor sem odkril pred kratkim, zato vam odgovarjam šele zdaj.

Glede ge. Irene ugotavljam, da je izboljšala svoj odnos do dobronamernih sporočil, ki jih je do nedavna dosledno metala v koš. Zato ji častitam!

Kar ste zapisali o omenjenih pričevanjih in veležitni prehrani, priča, da ste navedeno objavo pogledali površno, zato nekaj pojasnil.

Dejstvo je, da je hrana najmočnejši dejavnik, ki vpliva na človekovo počutje in dolgoročno zdravstveno stanje, zato je sprememba prehrambnih navad bistvena za uspešno zdravljenje.

Če si boste vzeli čas in kakšno pričevanje prebrali v celoti, boste ugotovili, da vsak ozdravljeni priznava, da je moral spremeniti tudi prenekatero svojo življenjsko navado (opustiti slabe in privzeti bolj zdrave). Pri zdravljenju svoje hude bolezni si je marsikdo pomagal tudi tako, da je meditiral, hodil na masaže, začel gojiti kakšno prostočasno dejavnost, hodil k akupunktistu ali drugim izvajalcem naravnega zdravljenja. Takih dopolnilnih oblik zdravljenja je v pričevanjih nešteto (!).

> … kolikor sem zasledila, iz enega samega vira.
Nikjer nisem napisal, da so navedeni viri (3 internetni in brez števila knjižnih) edini pravi. Navajal sem jih tudi zato, da se zahteven bralec lahko sam prepriča, kaj piše v izvirniku. Viri nudijo tudi zgoščeno dopolnilno znanje, ki je na voljo brezplačno (!).

In da ne bo pomote: Ne verjemite jim, ozdravljencem, pač pa jemljite njihove izpovedi kot spodbudo za samostojno iskanje in preverjanje!

> … kako se želijo določeni ljudje okoristiti na račun neozdravljivo bolnih, umirajočih ljudi in njihovih obupanih svojcev…
Pričevanja o ozdravitvah sem prevedel v dobri veri, da bodo dala upanje marsikomu, ki mu šolska medicina ne more pomagati.
Za svoje delo (prevajanje, korekture, oblikovanje idr.) nisem nikomur izstavil računa. Ga tudi ne nameravam … Tipkarico in lektorico sem plačal iz svojega žepa.

Če želite še kakšno pojasnilo, sem na voljo.