Ko je bila moja mama na smrtni postelji, je šel oče – ker ni več vedel, kaj storiti in kako ji pomagati – po njenega osebnega zdravnika in ga prosil, naj jo pride pogledat. Bil je dopoldan, zdravnik pa mu je rekel, da nima časa in da ne more priti.
Zvečer smo poklicali dežurnega zdravnika, ki je prišel in nam dal še zadnje napotke, kako ji olajšati zadnje trenutke. Ponoči je mama umrla.
Mamin osebni zdravnik je tudi moj , in prva stvar, ki jo bom storila je ta, da vzamem kartoteko in grem drugam.Ne želim ga več niti videti.

Razumem te.. podobna izkušnja…