Šele zdaj sem naletela na ta forum in želim izkoristiti možnost ter pohvaliti osebje ljubljanske Infekcijske klinike, ki je naredilo vse, da je bilo moje bivanje v njej kljub bolezni (in obupni hrani, v kateri menda ni bilo niti enega vitamina več – toda to ni njihova krivda in sodi že v drugo poglavje) karseda prijetno. To velja za vse osebje. Naj najprej omenim zdravnike, ki v primerjavi z mojimi dosedanjimi izkušnjami z menoj niso ravnali kot z idiotom, ampak so mi lepo razložili, kaj mi je in kaj nameravajo z mano. Sestram velja posebna pohvala, saj so me celo vprašale, ali želim biti v sobi sama, ali pa bi raje imela družbo. Mož je bil lahko ob meni, kolikor je hotel. Čistilke so bile prijazne in vedre, kot da ne bi imele napornega dela. Skratka, same lepe izkušnje.

Fanika

Kako sem vesela, da slišim to pohvalo. Jaz sem bila pred enim letom dvakrat tam (prvič s sinom in drugič zaradi mene) in sem prvič naletela na odnos, kot je bil pri vas in drugič na tako zmešnjavo – lahko bi rekli celo burlesko, da se še danes samo smejim.

Ma ja, saj ni bilo vse idealno, ampak vsaj kar zadeva “človeški faktor”, ki pa je navsezadnje skorajda najpomembnejši, je pa vse “štimalo”. Skratka, zoprno bolezen, prvo resno v življenju, sem tako veliko laže prestala. Predvsem pa mi je veliko pomenilo to, da sem bila sama v sobi – resda v bolnišnici ni bilo kakšne hude gneče, pa vendar se mi je zdelo zelo prijazno od njih, da so me, rahlo samotarko, vprašali, ali si to želim. Tudi to, da je bil mož lahko ob meni skoraj kadarkoli, mi bral in pripovedoval, kaj se dogaja doma, mi je ogromno pomenilo.