A mi res ne morenihče pomagat?
Pozdtravljeni.Zanima me ali mi res nihče ne mora pomagat do zaposlitve v zdravstvu?Imam 2 otroka,šolarja,in mi je služba zelo pomembna.Ampak ker moj oče ni direktor zdravstvenega doma ali kakega zavoda,ne pridem do službe.Kako žalostna resničnost.Pa nikar ne govorite,naj se trudim,saj se že 3 leta trudim.Najbolj svinjsko je to,da nekatere že čaka služba,ko še ne končajo šolanja,jaz pa umiram na obroke,z mano pa tud otroka.Sramota!!!!!!!!!!!!
Se ne strinjam! Povsod je tako, ne samo v Sloveniji. Ene pač že čaka služba, drugi se pa morajo bolj potruditi, mislim pa, da se službo da dobiti, pa čeprav ni to služba, ki si jo želiš, ampak preživeti je treba, v tem času pa pošiljaš prošnje naokrog. Na vseh življenjskih področjih je tako, da imajo eni privilegije, drugi pa ne. Pa kaj potem, če dobiš službo po zvezah? Tisti, ki jo na tak način dobi, ima srečo, da ima veze, če jih ne bi imel, potem bi še eden več životaril! Saj mora tudi tisti, ki ima veze nekam hoditi v službo, ne?
Če ciljaš na ZD in to vrstno službo, ja, normalno, da je ne dobiš! Najlepše je bit zaposlen v ZD-ju. Poznam dve dekleti, ki sta v KC-ju zelo, zelo hitro dobili službo brez vez. Je pa res, da so ju dali v bolj “zoprne” oddelke in na malo manj cenjena del. mesta za med. sestre. Počasi pa sta se uspeli premestiti na bolje in bolje. Res pa je, da sta obe pridni, da nista bili nič na bolniški, nikoli nista težili zaradi popoldanskih in dežurstev in tako jima je uspelo priti na luštne oddelka, kjer sta zadovoljni. Baje pa, da bi vse med. sestre rade prišle v ZD delat – v ordinacije.
Mislim pa, da forum ni ravno najboljši medij za iskanje resne službe. Morda ti ravno takole po sreči pade kakšna službica, ampak verjemi, da bo to le po sreči.
Pa še nekaj – baje medicinskega osebja s srednjo in višjo šolo potrebujejo kar dosti. Tako mi ni jasno, da ne dobiš službe vsaj za strežnico (za začetek), da ne boš brezposelna.
Meni je težje delat kadarkoli,in ne bit nikdar v bolniški,saj sem mamaica z 2 otrokoma,in še sama sem!Zraven tega pa tudi nimam sester,bratov,tet,mamae,babic,ki bi bile pripravljene kadarkoli pazit na otroka,tako da če je človek sam,ni problem delat KADARKOLI,to pač ene ne razumejo,tiste ki so brewz otrok,brez obveznosti,in na koncu imajo na razpolago za varstvo otrok od mam do tet,in še in še…Naj tiste ki so samske delajo cele dneve,al noči,tiste z otroci,bi lahko imele malo šans za primerno delovno mesto.Ok,saj ni povsod tako,pač sem ena izmed tistih,ki pač nima sreče,tako ali drugače.Vsak ima pravico do svojega mnenja…Imam pa še veliko negativnih izkušenj v zvezi z zaposlitvijo,ampak se ne splača pisat vsega…
Glej, Saška, res je, da si v slabšem položaju od tistih samskih. Ampak že zdajle razmišljaš o tem, kako boš na bolniškah, kako ne boš mogla to in kako ono, ker imaš dva majhna otroka. Razmišljaj v kontra smeri – da si močna in da boš tudi to zmogla. In boš videla, da se bo našla kakšna teta, morda ti bo priskočil na pomoč oče tvojih otrok, … kaj veš! Vsekakor moraš misliti pozitivno!
Če pa je zadeva res takšna, kot pišeš (mali otroci, oče ni na razpolago za varstvo….) in ni niti kančka možnosti, da bi ti kdo pomagal, potem ti ne preostane drugega kot, da se prekvalificiraš in poiščeš drugo delo, ki je morda le samo dopoldan ali kakor koli že.
Vsekakor pa se ne smeš smiliti sama sebi ali se celo počutiti žrtev, ker to človeku piše na čelu in tako je potem še manj možnosti za pridobitev službe.
Saška, vem, kako boli. Ne morem ti pomagati, ker še sebi nisem kaj dosti v korist. Stiskam pa pesti tudi zate in ti želim eno čudovito leto, ki prihaja, in da bi se kmalu lahko ozrla nazaj z olajšanjem, ker je vse hudo minilo…
Poskušala bom verjeti v boljše čase zame, zate in za vse, ki so v podobni situaciji, mogoče pa kdaj tudi iskrena misel kaj pomaga.
Srečno!
OK Saška, verjamem, da ti je težko. Zbodlo pa me je nekaj drugega. Naj tiste, ki so brez otrok delajo cele dneve, pa ponoči…
Veš, tudi tiste, ki nimajo otrok imajo življenje. In počasi imam dovolj takih, ki samo trobijo, da imajo otroke, pa da imajo otroke, pa da imajo otroke in bi zato morali biti deležni vsakovrstnih privilegijev. Zato, ker nimam otrok , pa pustimo razloge, zakaj je tako, bi morala biti vedno na voljo mamicam. Tebi je težko, ker imaš otroke, meni pa zato, ker jih nimam. Pa zdaj?
POZDRAVLJENA
Vaš ali tvoj problem mi ni nič novega. Imam 54 let in sem nekaj izkusil to mi lako verjamete. Nekaj možnosti, ki bi morda ampak samo morda pomagale mi je poznanih. Ker pa oba poznava ta svet prosim da , če Vas zanima : Ali pokličite na 01-7559-593 ali pišite na E.: [email protected]. Upanje in vztrajnost delajo čudeže. Tudi nekaj ljudi je še le najti jih je teško.
Srečno morda se oglasite
Draga Saška!
Če bi slučajno imela svoje podjetje,katero bi se ukvarjalo z zdravstveno nego,me zanima naslednje: Ali bi raje zaposlila dekle ki je pripravljeno delati v različnih izmenah,ali pa mamico z dvema otrokoma? Tudi jaz delam v zdravstvu,in ti povem iskreno: prekleto je treba garati in se dokazovati na delovnem mestu… Obstajajo pa pravila in hijerarhična lestvica katere se v zdravstvu držimo,ali ne?
Pika, ti si verjetno ena tistih, ki je službico dobila preko vezic, kajne?
Veš, da je povsod tako, s tem se ne strinjam in po izkušnjah iz tujine sodeč temu ni tako. Marsikje štejejo samo izkušnje, znanje in izobrazba. In prav je tako! Takšnim z vezicami in poznanstvi bo v kratkem odklenkalo. Če nič drugega, se bodo soočili s konkurenčnim trgom dela v EU in hitro se bo videlo, kdo je resnično sposoben in kdo se je na visoke položaje katapultiral samo preko vezic.